Omenjeni podpis je v ponedeljek v DZ napovedal premier Robert Golob. Golob in rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar bosta namreč v sredo v Kopru ob navzočnosti ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel in ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča podpisala pismo o nameri za razvoj in izvajanje enovitega magistrskega študijskega programa Medicina na Univerzi na Primorskem.

Beović je v izjavi za medije pritrdila, da lahko število zdravnikov v Sloveniji najbolj učinkovito povečamo s tem, da izobrazimo dodatno število zdravnikov, a je ob tem izrazila pomisleke. Opozorila je, da si medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru že vrsto let prizadevata povečati kapacitete. Ti dve ustanovi nimata dovolj denarja za gradnjo dodatnih prostorov, je ocenila predsednica zbornice, a poudarila, da se ne sprašujemo samo o tem, kako bo nastala stavba.

Prepričana je, da si vsak prebivalec Slovenije zasluži, da ga obravnava dobro usposobljen zdravnik. Po njenih besedah slovenski zdravniki na vseh skupnih izpitih dosegajo primerljive rezultate kot kolegi iz drugih držav EU. "Ustanovitev fakultete brez ustreznega kadra bi lahko pomenila nevarno znižanje izobrazbene ravni mladih zdravnikov in tega si verjetno v Sloveniji ne želimo," je dejala.

Kot je spomnila, so že ob ustanavljanju medicinske fakultete v Mariboru potekale razprave, ali smo sposobni zagotoviti dovolj kakovostnih učiteljev za dve fakulteti. "Čas je pokazal, da je medicinska fakulteta v Mariboru potrebna in da vzgaja dobre zdravnike, ki uspešno nadaljujejo svoje delo," je ocenila.

Napoved ustanavljanja fakultete na Primorskem je Beović označila za presenečenje. Pred časom so potekale razprave o ustanovitvi fakultete v Celju in takrat so razmišljali, ali bi bila to širitev ene od obstoječih fakultet ali bi sodila pod okrilje neke tretje univerze. Tokrat pa z odločitvijo na zbornici niso bili seznanjeni, je pojasnila.

Beović je pritrdila tudi pomislekom, da v izolski bolnišnici ni primernih pogojev za opravljanje zdravniške prakse, za razliko od Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. "Marsikaj se danes da izobraževati s pomočjo simulatorjev, ki v Sloveniji že obstajajo, ampak vendarle si najbrž ne želite zdravnika, ki diplomira in se potem prvič sreča z vami kot s pacientom," je komentirala.

Na vprašanje, ali ne bi bilo bolj primerno širiti kapacitet obstoječih fakultet, je odgovorila, da bi bilo to na eni strani najbolj enostavno, na drugi strani bi pa zagotavljalo potrebno kakovostno raven. Po besedah predsednice zdravniške zbornice pa verjetno obstajajo tudi tretje možnosti: "Recimo, da bi pri nas začela delati neka tuja univerza s tujimi učitelji, ampak organizacija česa takega je verjetno še težja."

Beović je opozorila tudi, da je izobraževanje zdravnikov "za izvoz" velika izguba za državo, zaradi česar je treba zagotoviti pogoje, da bi več zdravnikov ostalo v Sloveniji.