Od začetka posebne ruske vojaške operacije v Ukrajini, je Slovenija tej državi namenila več paketov različne finančne pomoči, obenem pa je finančna sredstva namenila tudi določenim mednarodnim organizacijam, preko katerih se financirajo različne oblike pomoči tej državi. Poleg tega pa je Slovenija Ukrajini zagotovila tudi več svežnjev vojaške pomoči, kar namerava na podlagi podpisanega varnostnega sporazuma zagotavljati še naslednja leta. Koliko je slovenske davkoplačevalce do sedaj stala finančna in vojaška pomoč Ukrajini in koliko nas bo stala v prihodnje?
VREČA BREZ DNA: Davkoplačevalci smo za Ukrajino do sedaj segli globoko v žep, a bo treba še bolj
Slovenija
V letih 2022, 2023 in 2024 je Slovenija Ukrajini zagotovila več svežnjev vojaške pomoči. Enako raven pomoči pa namerava na podlagi podpisanega varnostnega sporazuma med Slovenijo in Ukrajino letos poleti, zagotoviti tudi v letošnjem in prihodnjih letih. Na naše vprašanje, koliko svežnjev paketov vojaške pomoči je do sedaj Slovenija zagotovila Ukrajini in kakšna je njihova skupna vrednost, so nam na Ministrstvu za obrambo (MORS) odgovorili, da vrste in obsega vojaške pomoči Republike Slovenije Ukrajini ne komentirajo, "saj so sklepi Vlade Republike Slovenije, ki se nanašajo na tovrstno vojaško pomoč, označeni s stopnjo tajnosti interno."
Ker so svežnji vojaške pomoči Ukrajini zmanjšali zalogo v skladiščih Slovenske vojske, nas je zanimalo, koliko finančnih sredstev je Slovenija v letu 2022, 2023 in 2024 namenila za nakup novega orožja, vojaških vozil in opreme ter kliko namerava za to nameniti v prihodnjih letih, so nam na Morsu odgovorili, da Slovenska vojska načrtuje za modernizacijo opreme, vozil in sistemov v obdobju do leta 2028 dobavo v skupni vrednosti 1,6 milijarde evrov. Za nakup glavne opreme je država v zadnjih treh letih (2022, 2023 in 2024) namenila 545 milijonov evrov, v prihodnjih dveh letih pa je za ta namen načrtovanih še 755 milijonov evrov.
O finančni podpori, ki jo je Republika Slovenija do sedaj namenila Ukrajini direktno in pa preko mednarodnih organizacij, ki financirajo različne oblike pomoči tej državi, so nam na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) povedali, da bo vlada za humanitarno, razvojno in materialno pomoč Ukrajini do konca leta 2024 namenila okrog 123 milijonov evrov.
V nadaljevanju so pojasnili, da ta znesek vključuje različne oblike podpore: "Materialno pomoč v višini skoraj 1,4 milijona evrov, ki jo je zagotovila Uprava RS za zaščito in reševanje; stroške za oskrbo ukrajinskih beguncev v Sloveniji v višini 82,3 milijona evrov (N.B. po metodologiji OECD DAC se oskrba beguncev kot strošek uradne razvojne pomoči šteje samo prvo leto od prihoda begunca); stroške šolanja ukrajinskih otrok v višini 18,6 milijona evrov (ibid.); delež obresti za makro-finančno pomoč Evropske unije Ukrajini v višini 2,2 milijona evrov; razvojno in humanitarno pomoč preko projektov in programov v višini skoraj 15,2 milijona evrov ter druge prispevke ministrstev in lokalnih skupnosti v višini 2,6 milijona evrov."
Poleg tega Slovenija izvaja tudi humanitarno-razvojno dejavnost preko slovenskih izvajalskih ustanov, kot so ITF – Ustanova za krepitev človekove varnosti, CEP - Center za evropsko prihodnost, CEF - Center za razvoj financ, CMSR – Center za mednarodno sodelovanje in razvoj.
Navedli so tudi, da MZEZ nujno humanitarno pomoč lahko nameni tudi preko strateškega partnerja za nujni humanitarni odziv, izbranega na javnem razpisu, Slovenske Karitas. Prav tako Slovenija v Ukrajini sodeluje z mednarodnimi organizacijami, in sicer Mednarodnim odborom Rdečega križa (ICRC), Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) in Svetovnim programom za hrano (WFP). Prvo leto vojne v Ukrajini je Slovenija humanitarno pomoč namenila tudi preko UNICEFa. Del sredstev je MZEZ v letu 2024 odstopil MF za podporo Ukrajini preko EBRD.
"Ključna področja dvostranske pomoči vključujejo: humanitarno razminiranje, zdravstveno rehabilitacijo žrtev konflikta, psihosocialno podporo otrokom in njihovim družinam ter obnovo infrastrukture," so pojasnili in dodali, da morajo slovenski izvajalci projektov o vsebini in porabi sredstev redno poročati v obliki temeljitih vsebinskih in finančnih poročil. Poročila o razmerah in potrebah v Ukrajini ter o izvedenih aktivnosti morajo mednarodne humanitarne organizacije pripravljati tudi za vse države donatorice. V primerih, ko je Ukrajina neposredna prejemnica sredstev, je poročila dolžna pripravljati tudi sama.
"Republika Slovenija je ukrajinski vladi leta 2023 z dvostranskim meddržavnim sporazumom namenila 1.5 milijona evrov za potrebe humanitarnega razminiranja. Ukrajinska stran je že delno poročala o nakupu dveh vozil za prevoz eksplozivnih sredstev in jih po opravljenem javnem razpisu, po dobavi, tudi predstavila predstavnikom Veleposlaništva Slovenije v Kijevu. Končno poročilo o porabi neposredne proračunske podpore za humanitarno razminiranje, ki je bila z dvostranskim sporazumom med državama sklenjena konec leta 2023 pričakujemo, ko bodo porabljena vsa sredstva. Fundacija Olene Zelenske je že poročala o porabi 200.000 evrov, ki jih je Slovenija namenila za obnovo bolnišnice v Izjumu," so obrazložili na MZEZ.
Ker je bilo do sedaj na ravni Evropske Unije (EU) Ukrajini namenjenih že več milijardnih paketov različne pomoči v obliki nepovratnih sredstev in posojil, nas je zanimalo, koliko finančnih sredstev je pri tem prispevala Slovenija kot članica EU in koliko jih še bo v prihodnje, glede na to, da se je EU zavezala za nadaljnjo pomoč, dokler bo potrebno. Na MZEZ so v zvezi s tem omenili finančni mehanizem EU za Ukrajino (Ukraine Facility), ki sicer ni neposredna humanitarna pomoč, ampak je namenjen podpori Ukrajini pri obnovi, rekonstrukciji in modernizaciji med vojno in po njej, hkrati pa spodbuja reforme za približevanje EU.
"V obdobju 2024–2027 bo s tem mehanizmom Ukrajini zagotovljenih 50 milijard evrov (33 milijard v posojilih in 17 milijard v nepovratnih sredstvih) ter vključuje tri stebre: neposredno finančno pomoč, naložbeni okvir in pomoč pri prilagajanju evropskim standardom za vključitev v EU. Kljub temu, da prispevki posameznih držav članic za Ukraine Facility niso natančno razčlenjeni, prispevek Slovenije preko centralnega proračuna EU predstavlja sorazmerno največji prispevek za pomoč Ukrajini doslej," so navedli.
Na MZEZ so še dodali, da Slovenija Ukrajini pomaga s humanitarno pomočjo in sodelovanjem pri začetku obnove, da bi olajšala trpljenje prebivalcev, prispevala k obnovi uničene infrastrukture ter prispevala k reformam za evropsko integracijo države.
Komentiraj
Potrebno je pomagat, vse stane manj kot obnavljat razruseno, da ne govorimo o menda 14 mio razseljenih, mrtvih, trajnih invalidih, PTSP, ki se pride za Ukrajinci, otrokih brez starsev idr idr.
Se par besed o manj prijetni temi: zelim, da se Ukrajinci vrnejo v svojo domovino. Ne vem kako so se tu znasli, te zgodbe iz Debelega rtica, da hocejo plazo zase, pa s hrano, ki se jim jo kuha nezadovoljni (beri:nehvalezni), poklicali menda CSD, pa to, da delajo v Luki in se vedno imajo ugodnosti take in drugacne - najbolje zanje je, da se vrnejo v svoje okolje, ko bo putinski nacizem koncal metati rakete nanje.
Slovenija se je pokazala solidarna in tako je prav. Ni mi
zal, da gre tudi del mojega denarja zanje, vse od 24.febr 2022 vsako noc v nasi domovini spimo mirno, nasi domovi so neposkodovani za razliko od Ukrajine.
In naj kdorkoli kaj govori: Ukrajinci so ustavili psihopata, ki ce bi mu uspelo, bi sel dalje!