Ameriški mediji so že v nedeljo na podlagi neimenovanih vladnih virov poročali, da je Biden dal zeleno luč za uporabo sistemov ATACMS za napade v Rusiji. Televizija CNN poroča, da je Biden dovoljenje za predajo omenjenih raketnih sistemov dal že februarja letos, vendar le za uporabo na ruske položaje v Ukrajini, ki je prve sisteme dobila aprila letos.

Bidnova vlada je več mesecev razpravljala o tem in mnenja niso bila enotna, med drugim zato ker ena sama raketa stane od nekaj manj kot milijon do skoraj dveh milijonov dolarjev, poleg tega pa naj bi bile zaloge omejene.

V ozadju so bili tudi politični in vojaški zadržki zaradi ukrajinskih napadov na rusko ozemlje z ameriškim orožjem. Ruski predsednik Vladimir Putin je septembra opozoril zahodne države, da lahko Rusija uporabi jedrsko orožje, če jo Ukrajina napade s konvencionalnimi raketami.

Ameriški vladni uradniki trdijo, da se je Biden za zeleno luč za napotitev raketnih sistemov ATACMS odločil, ker želijo Ukrajini pomagati, da obdrži osvojeno rusko ozemlje v regiji Kursk, kar lahko uporabi kot vzvod v pogajanjih.

Novoizvoljeni predsednik Donald Trump ni naklonjen nadaljevanju vojne do ruskega poraza in je med kampanjo zagotovil, da bo dosegel končanje spopadov. Trump se na novico o Bidnovi odobritvi za napade na vojaške tarče znotraj ruskega ozemlja v nedeljo ni odzval.

Ukrajina naj bi rakete ATACMS in dovoljenje za njihovo uporabo želela že od začetka ruske invazije, vendar pa Biden prvi dve leti o tem ni hotel niti slišati, poroča CNN. Septembra je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski Bidnu v Beli hiši podal obsežen seznam tarč, ki jih želijo uničiti znotraj Rusije, in Biden naj ne bi bil proti, vendar se takrat še ni odločil.

"Danes se v medijih veliko govori o tem, da smo dobili dovoljenje za ustrezne ukrepe. Besede ne ustvarjajo zadetkov. Takšne stvari ne potrebujejo napovedi. Rakete bodo govorile same zase," je Zelenski v nedeljo objavil na mediju Telegram.

Novica o omenjeni odločitvi ZDA je v javnost prišla le nekaj ur po nedeljskem obsežnem ruskem napadu na ukrajinsko energetsko omrežje, ki je terjal življenja 11 civilistov in še dodatno poškodoval že tako precej načeto energetsko omrežje te države.

Rusija je po ameriških trditvah v regiji Kursk nakopičila skoraj 50.000 vojakov, da si povrne ozemlje, ki ji ga je odvzela Ukrajina, med njimi pa naj bi bilo tudi 10.000 vojakov iz Severne Koreje.