Grims je vprašanje postavil v luči nedavne izjave italijanskega zunanjega ministra Antonia Tajanija, da je Italija zaprosila za začasno prekinitev schengenskega sporazuma s Slovenijo.

Na temo teh besed je na zahtevo SDS v petek razpravljal že odbor DZ za notranje zadeve, kjer je notranji minister Boštjan Poklukar ocenil, da je izjava italijanskega ministra "nekoliko ponesrečena ali mogoče medijsko vzeta iz konteksta". Iz schengenskega sporazuma se namreč ne da kar tako izstopiti, saj ta določa, kakšne so obveznosti posamezne države in kako schengen deluje, je poudaril.

Italija je sicer oktobra lani, formalno zaradi zaostrovanja bližnjevzhodne krize, vzpostavila notranjo kontrolo na meji s Slovenijo, enako kot je Slovenija nato storila na mejah s Hrvaško in Madžarsko.

Grims je danes Tajanijevo izjavo izpostavil predvsem v luči domnevnih groženj migracij za tuje naložbe, razvoj podjetništva in blaginjo prebivalstva. Poslanec in kandidat na prihajajočih volitvah za Evropski parlament je namreč prepričan, da je s tem vprašanje migracij postalo "ne samo varnostno, ampak tudi temeljno razvojno vprašanje".

Golob mu je v odgovoru odvrnil, da je Slovenija privlačno okolje za tuje poslovneže in vlagatelje. Glede mejnega nadzora je dejal, da ima Slovenija z Italijo odlične odnose in da sta notranja ministra obeh držav ves čas na zvezi. Izpostavil je, da je bila Italija zaradi tragičnih dogodkov na Bližnjem vzhodu prisiljena uvesti ponoven nadzor na meji, kar je na meji z Madžarsko in Hrvaško storila tudi Slovenija.

Po besedah premierja tako Rim kot Ljubljana preučujeta možnost podaljšanja nadzora na mejah, kjer ga imata vzpostavljenega. "Ampak ta nadzor za vsakega, ki gre čez slovensko-italijansko mejo (...), niti približno ne pomeni nič motečega v tem trenutku," je poudaril in dodal, da je meja med Slovenijo in Italijo bistveno bolj prepustna kot v primeru Avstrije, ki že dolgo vrši nadzor na svojih mejah.

Kot so za STA potrdili na notranjem ministrstvu (MNZ), Slovenija še ni sprejela odločitve, ali bo nadzor na meji s Hrvaško in Madžarsko, ki bo trajal še najmanj do 22. junija, podaljšala. Zagotovili so, da bodo o morebitnem podaljšanju javnost pravočasno obvestili.

Grims je nadalje premierja vprašal, kako namerava ukrepati za zaščito države v primeru odločitev Rima o zaostritvi nadzora, ki ga po njegovih informacijah pripravljajo italijanske oblasti. Ti ukrepi naj bi stopili v veljavo jeseni, posledično pa bi to vodilo v dodatno ukrepanje Dunaja, je prepričan.

Golob je dejal, da v teh navedbah ni resnice, odgovarjanje na vprašanje, "ki temelji na popolnih izmišljotinah" pa označil kot zapravljanje časa. Premier trdi, da so stvari glede migracij kljub povečanem številu prihodov pod nadzorom.

V nadaljevanju odgovora je izpostavil še potrebo po reševanju teh problematik na ravni Evropske unije in se spraševal, ali bi bilo povečanje števila prihodov iz Turčije lahko povezano s pogajanji Ankare z Evropsko komisijo glede novega paketa pomoči na področju begunske krize.