Petrol je pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti treh uredb o oblikovanju cen določenih naftnih derivatov s predlogom za začasno zadržanje vložil decembra lani. Kot so takrat pojasnili, z njimi določena marža ne odraža realnih tržnih razmer in ne omogoča rentabilnega poslovanja, še posebej na manj gosto poseljenih območjih.

Izpodbijani člen prve uredbe ni veljal že v času vložitve pobude, a kot je presodilo ustavno sodišče, je brez dvoma v času svoje veljavnosti omejeval prodajno maržo za dizel in neosvinčeni motorni bencin ter v tem smislu posegal v pravni položaj pobudnice, ki je distributerka naftnih derivatov.

Z drugo izpodbijano uredbo je vlada najvišji dovoljeni marži za obe gorivi znižala in je medtem prav tako prenehala veljati, s tretjo pa ju je vnovič nekoliko zvišala. Ta uredba je v času odločanja ustavnega sodišča še vedno veljala, do danes pa jo je nadomestila uredba, s katero se je njena veljavnost podaljšala.

Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise, so zapisali ustavni sodniki. Presoja pa o že izteklih se predpisih, kadar posledice njihove protiustavnosti oziroma nezakonitosti niso bile odpravljene, so dodali. Če se kot neodpravljena posledica protiustavnosti oziroma nezakonitosti razumejo nižji prihodki, potem se lahko Petrol po njihovem mnenju posluži ustreznih sodnih postopkov. Pobudnica lahko zoper državo sproži odškodninski postopek, v katerem lahko izčrpa svoje očitke o protiustavnosti in nezakonitosti izpodbijanih določb uredb, piše v danes objavljenem sklepu ustavnega sodišča.

Za takšen sklep je glasovalo sedem ustavnih sodnikov, Rajko Knez je dal odklonilno ločeno mnenje, Rok Čeferin pa je bil pri odločanju o tej zadevi izločen.

Zoper odločitev vlade, da v prizadevanjih za znižanje inflacije zniža marže trgovcev z naftnimi derivati, je pobudo za oceno ustavnosti s predlogom za začasno zadržanje vložil tudi Mol Slovenija.