Pravilnik PURES-3, sprejet leta 2022, določa nove omejitve pri ogrevanju. Kot je za 24ur.com pojasnil neodvisni energetski strokovnjak Matjaž Valenčič s portala ZaEnSvet, je namen tega pravilnika, da z elektriko, ki je "draga in dragocena energija", varčujemo. Po novem letu tako ne bodo več dovoljene grelne naprave, ki za ustvarjanje toplote neposredno uporabljajo elektriko. To so električni bojlerji, električno talno gretje, IR-paneli in električni radiatorji, kadar ti delujejo po Joullovem principu.

Pravilnik predvideva tudi izjeme – denimo, ko je električna energija proizvedena iz energentov obnovljivih virov energije v, na ali ob stavbi ter v neposredni bližini stavbe in na leto proizvede vsaj enako količino električne energije, kot je potrebna za proizvodnjo toplote v obravnavani stavbi. Druga izjema pa je v primeru, da je stavba tako energijsko učinkovita, da ne presega polovične mejne vrednosti dovoljenih toplotnih izgub – slednje znašajo največ 25 kWh na kvadratni meter na leto. Tako je uporaba električnih generatorjev toplote dovoljena le v energijsko izjemno učinkovitih stavbah, poroča Žurnal.

Kaj storiti v primeru okvare starega bojlerja?

Zakonska sprememba sicer ne bo vplivala na že vgrajene rešitve, bo pa jo treba upoštevati pri novogradnjah ali v primeru vzdrževanja – ko bo treba zamenjati dotrajane IR-panele ali električni radiator v hiši, ki ne izpolnjuje teh zahtev, ne bo dovoljeno vgraditi podobnih naprav. Od 1. januarja pa bo možno kupiti le grelnike, ki imajo manj kot 2 kW moči in grelnike s prostornino največ 15 litrov.

A na Žurnalu ocenjujejo, da bo prepoved veljavna le na papirju. Tehnika, ki naj bi bila prepovedana, je namreč še vedno v prodaji, nadzora pa, kot kaže, ni. Na ministrstvu za naravne vire in prostor namreč navajajo, da pravilnik nima podlage za urejanje trga, za nadzor pa je pristojen gradbeni inšpektor. Dajanje proizvodov na trg je v pristojnosti ministrstva za gospodarski razvoj, turizem in šport, trg pa nadzoruje tržni inšpektorat. Prodaje omenjenih naprav tako ni mogoče kar prepovedati, saj je njihova uporaba v določenih primerih še vedno dovoljena.

Nadzorovati je možno le vgradnjo, kar je v pristojnosti gradbene inšpekcije. In malo verjetno je, da bodo to tudi dejansko preverjali. "Gradbena inšpekcija Inšpektorata Republike Slovenije za naravne vire in prostor od 4. junija 2022, ko je bil sprejet Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ni opravila nobenega inšpekcijskega pregleda, kakor tudi ne izrekla inšpekcijskega ukrepa v povezavi s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah. Zaradi pomanjkanja inšpektorjev tega področja in nadzora po tem pravilniku še ne nadziramo. Prioritetno delo gradbene inšpekcije je nadzor nad objekti, ki ogrožajo življenje in zdravje ljudi ter nad objekti v gradnji," so pojasnili za Žurnal.

Komentar Mateja Lahovnika

Se je pa na nov pravilnik odzval ekonomist in nekdanji politik Matej Lahovnik. "Zgodovina nas uči, da bolj ko država posega v življenja posameznikov, slabše je. Z novim letom bo prepovedana vgradnja bojlerjev in grelnih naprav, kot so električni radiatorji in paneli, če porabljajo elektriko iz omrežja. Prepoved pa se ne bo nanašala le na novogradnje, ampak tudi na prenovo stavb in vzdrževanje. Po eni strani država subvencionira električne avtomobile, električne skiroje in električna kolesa, hkrati pa prepoveduje gretje na elektriko," je zapisal v komentarju za Slovenske novice.

Matej Lahovnik

Kot nadaljuje, je bizarno, da se prepovedujejo električni bojlerji in radiatorji, medtem ko se iz javnih virov sofinancira nakup električnih skirojev in koles. Subvencije za električne avte pa znašajo celo do 7500 evrov. "Ampak očitno so problem električni bojlerji in radiatorji. Oblast, ki prepoveduje električne bojlerje, ne prepozna pa, da imamo v državi precej večje probleme, izgublja zaupanje ljudi," nadaljuje Lahovnik.

Meni, da podnebne krize v EU ne bomo rešili z ustavitvijo industrije, ne s prepovedjo avtomobilov na dizel in bencin, niti če se prenehamo ogrevati z elektriko. "Največ škodljivih emisij namreč sploh ne proizvede Evropa, še manj Slovenija, ampak Azija in ZDA. V prometu pa največ emisij ne povzročijo avtomobili, ampak ladje in letala. Prav tako ne bomo rešili planeta s tem, da uporabljamo papirnate slamice namesto plastičnih in še manj s tem, da so zamaški pritrjeni na plastenke," je bil jasen.