BOMO ŽIVELI V PRIMORSKO-NOTRANJSKI POKRAJINI? Poglejte, kje bi imela svoje tri sedeže

Slovenija

V okviru ponovnega poskusa ustanavljanja pokrajin, za katerega izhodiščne predloge pripravlja strokovna skupina pod vodstvom Boštjana Brezovnika z mariborske pravne fakultete, je nastal predlog za bodočo pokrajinsko razdelitev. Da bi ustanovili 11 pokrajin, so napovedali že julija, zdaj pa je jasno tudi, kako bi izgledale in kje bi imele sedeže.

Na spletni strani pokrajine.si so namreč objavili osnutek zakona o ustanovitvi pokrajin, ki ga je pripravila ožja strokovna skupina pod vodstvom Brezovnika. S tem zakonom bi ustanovili pokrajine, določili njihova območja, imena in sedeže ter število članov prvih pokrajinskih svetov.

Dobili bi Dolenjsko, Gorenjsko, Goriško, Južno Štajersko, Vzhodno Štajersko, Zahodno Štajersko, Koroško, Ljubljansko, Primorsko-notranjsko, Savinjsko-šaleško in Pomursko pokrajino. Kot izhaja iz predloga, avtorji predlagajo, da sedež pokrajine, sedež pokrajinskega sveta in sedež sveta občin ne bi bil v istem, ampak različnih krajih pokrajine. Predlagane sedeže pokrajinskega sveta in sveta občin pa bi lahko pokrajinski sveti spremenili in določili s statutom pokrajine.

Predlagajo, da bi bila Mestna občina Ljubljana samostojna pokrajina. Maribor bi bil sedež Zahodno Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Slovenski Bistrici in sedež sveta občin v Lenartu. Južno Štajerska pokrajina bi imela sedež v Celju, sedež pokrajinskega sveta v Žalcu, sedež sveta občin v Zagorju ob Savi. Ptuj pa bi bil sedež Vzhodno Štajerske pokrajine, ki bi imela sedež pokrajinskega sveta v Ormožu, sedež sveta občin pa v Ljutomeru.

Sedež Pomurske pokrajine bi bil v Murski Soboti, sedež pokrajinskega sveta v Lendavi, sedež sveta občin v Gornji Radgoni. Koroška pokrajina bi imela sedež v Slovenj Gradcu, sedež njenega pokrajinskega sveta v Ravnah na Koroškem in sedež sveta občin v Dravogradu. Za sedež Savinjsko-šaleške pokrajine bi določili Velenje, za sedež njenega pokrajinskega sveta Šoštanj in sedež sveta občin Mozirje.

Foto: Samo Drobne

Dolenjska pokrajina bi imela sedež v Novem mestu, sedež pokrajinskega sveta v Krškem in sedež sveta občin v Kočevju. Kranj bi določili kot sedež Gorenjske pokrajine, medtem ko bi bil sedež njenega pokrajinskega sveta v Domžalah in sedež sveta občin na Vrhniki. Goriška pokrajina bi imela sedež v Novi Gorici, sedež pokrajinskega sveta v Ajdovščini, sedež sveta občin pa v Idriji. Sedež Primorsko-notranjske pokrajine pa bi bil v Kopru, medtem ko bi za sedež pokrajinskega sveta v tej pokrajini določili Postojno in za sedež sveta občin Sežano.

Koncept 11 pokrajin, ki bi bile po svoji osnovi vezane na mestne občine kot že danes administrativna in urbana središča, je že julija na srečanju v državnem svetu napovedal Brezovnik. Izbiri takšnega izhodišča pa je botrovalo tudi dejstvo, da so ga podprli v združenjih občin. Osnutek zakona so po poročanju današnjega Večera oblikovali na podlagi študije funkcionalnih regij, ki jo je spisal Samo Drobne s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani. Pri slednji pa so upoštevali še dnevne delovne migracije prebivalcev posameznih občin in tudi siceršnjo navezanost posameznih občin na regijske centre.

Foto: Samo Drobne

V osnutku zakona je predvideno, da bi pokrajine začele delovati 1. januarja 2023. Ob tem je strokovna skupina pod Brezovnikovim vodstvom že pripravila tudi osnutek zakona o pokrajinah. Brezovnik pa je pred mesecem dni pojasnil, da slednji temelji na zakonodaji, ki je bila pripravljena v letih 2007/2008 v času ministra Ivana Žagarja. So pa koncept pokrajine zastavili nekoliko drugače, tako da bi bila ta po svoji organizacijski strukturi čim bolj približana ureditvi v občini.

Nov poskus poteka ob podpori državnega sveta. Po posvetu pri predsedniku Borutu Pahorju, ki so se ga poleg predsednika državnega sveta Alojza Kovšce udeležili tudi predsedniki združenj občin, se je za pripravo izhodišč oblikovala skupina strokovnjakov pod vodstvom Brezovnika. Kot je julija pojasnil Kovšca, je ideja, da bi državni svet kot nevtralno telo v sodelovanju s strokovnjaki brez vnaprejšnje politizacije poskušal pripeljati projekt do faze, ko bi na tem področju zaznali širok konsenz in bo njegova realizacija možna.

Po objavi osnutkov zakonov je v naslednjih tednih predvidena vrsta aktivnosti, med drugim 16. septembra njihova predstavitev predsednikom države, vlade, državnega zbora, državnega sveta in predsednikom združenj občin.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
galeb |  15 .08. 2019 ob  18: 49
Vrhnika se je pa čez noč znašla na Gorenjski... hahaha. Tale miš-maš ne bo šel skozi.
Guglielmo |  15 .08. 2019 ob  15: 29
Se pravicujem za spodnje slovnicne napake slovenscina ni moj materni jezik
Guglielmo |  15 .08. 2019 ob  15: 25
Kaj je nekaterim v Ljubljani skodilo sonce da sestavljajo take in podobne pokrajine.Primorska je bila vedano Primorska..Notranjska tu mima kaj iskati.Aja na Istro ste pa cisto pozabili ali no poznate sa o ti sto hrvasko ki jo trumoma obiskujete.No lahko bi se malo zresnili in zaceli militi z vaso glavo.In tu di vprasajte bardo kaj si misli in nehajte nam ze diktirat tam V tristi Ljublani....
zoran13 |  15 .08. 2019 ob  14: 03
DECENTRALIZACIJA ALI NOVA CENTRALIZACIJA

Kot izgleda se bo po novem samo zaradi refinanciranja občin poskušalo s konsenzom in privolitvijo Združenja Občin določiti nove meje bodoče pokrajinske organiziranosti Slovenije, kar bo odgovarjalo predvsem organom skupnostim, ki se že sedaj ukvarjajo pretežno same s sabo in še hujše, začeli so se pogovarjati sami s seboj. Takšni nenaravni predlogi in nove delitve, kot so bili predstavljeni lahko nastanejo samo v birokratskih logih, brez posluha in potreb današnjega časa.
td |  15 .08. 2019 ob  11: 57
13
Predvsem pa naj vrnejo prejšnje število občin.
vseved |  15 .08. 2019 ob  10: 53
16
Skupina bedakov, ne pa strokovna skupina pravne fakultete ! 11 pokrajin?
Komunisti, povsod so |  14 .08. 2019 ob  23: 41
-10
Maršalovim ★ovcam★ gori pod ritjo že od 1945. Če peče, peče.
Tiramola  |  14 .08. 2019 ob  22: 36
26
Primorsko - Notranjsko? Kaj je to en zmazek. Kaj pa Istra! Vidi se,da vas je strah te besede.
Lahko pa bi Ljubljano poimenovali Banja Luka.

Več kot dva tisoč let se ta regija imenuje Istra.
To ime bi bilo pravo.