Med binkoštnimi prazniki, 24. maja 1915, je ob začetku soške fronte dekan Vidmar pri maši v Bovcu prebral odlok avstrijskih oblasti, da morajo prebivalci nekaterih krajev na Bovškem zapustiti domove, je pojasnil eden od snovalcev prireditve Robert Trampuž. To je bila največja tragedija lokalnega prebivalstva v prvi vojni.

S prireditvijo v Kulturnem domu Bovec se bodo zato danes spomnili vseh civilistov iz Bovca, Dvora, Plužne, Čezsoče, Loga Čezsoškega, Kala, Koritnice in Jablanc, ki so morali pred 100 leti oditi v izgnanstvo.

Večina v taborišča v Avstrijo

Povečini so najprej odšli v Sočo, nekateri v Bavšico in proti Logu pod Mangartom, od tam pa na Gorenjsko, Koroško in Štajersko. Nekateri so zatočišče našli pri sorodnikih in znancih, večina pa jih je pristala v begunskih taboriščih v Avstriji.

Največ jih je bilo v taborišču Bruck na Litvi (Bruck am der Leitha), kjer so ostali do leta 1918. Številni se niso nikoli vrnili domov. Tisti ki so se, pa so prišli v porušene vasi.

Spomin na grozote beguncev

S prireditvijo Noč brez sna se bodo spomnili na grozote, ki so jih Bovčani doživljali v begunstvu. Kulturno umetniški dogodek bo sestavljen iz posameznih zgodovinskih fragmentov, pričevanj, video projekcij in zapisov, umetniških vložkov ter posameznih skic iz takratnega časa.

Nastopili bodo Ženski komorni pevski zbor Iskra, moška pevska zbora Golobar Bovec in Triglav Trenta, igralci gledaliških skupin BC in Vrtinec, člani Literarnega kluba, Buške čeče, članice Folklorne skupine BC ter predstavniki drugih kulturnih društev. Združeni zbori bodo zapeli tudi skladbo Dan se nagiba v večer, ki jo je posebej za to priložnost spisal skladatelj Ambrož Čopi.

Izginilo več kot 10 odstotkov prebivalstva

Občina Bovec namerava v jeseni postaviti spominsko obeležje vsem žrtvam prve svetovne vojne na Bovškem. Po nekaterih podatkih naj bi v obdobju te vojne na Bovškem izgubili več kot 10 odstotkov sedanjega prebivalstva bovške občine.