Med osrednjimi točkami rebalansa je naštela to, da so morali najti za pokojnine 140 milijonov evrov, na kar je prejšnja vlada "pozabila", sicer bi se morale z julijem te znižati za šest odstotkov. Po njenih besedah so morali najti 122 milijonov evrov za obresti, kar je skoraj 20 odstotkov več od načrtov prejšnje vlade. "Za toliko se težko zmotiš," je menila.

"Plačujemo tudi rokohitrske ukrepe, ki ste jih kljub opozorilom sprejemali," je poudarila Bratušek in med tem naštela regres za javne uslužbence in pokojnine, ki ste jih nezakonito odvzeli.

Varčevanje v javnem sektorju bi moralo biti še bolj radikalno

Med kritikami na predlog rebalansa je po njenih besedah največkrat slišati, da bi moralo biti varčevanje v javnem sektorju še bolj radikalno. "Predloga, kje in za koliko, nisem slišala nobenega," je dejala in izpostavila, da so zaposleni v javnem sektorju že nekaj let zapored nosili velik del bremena konsolidacije javnih financ.

Med ukrepi je naštela pomoč za gospodarstvo, saj so okrepili sredstva za povratne oblike pomoči v višini 700 milijonov evrov, ter sanacijo bank, pri čemer so nadaljevali zastavljeno delo prejšnje vlade, ker druge izbire niso imeli. "Takrat smo temu nasprotovali zato, ker nismo vedeli, ali bo ta rešitev res najcenejša. Niste vedeli povedati, koliko bo sploh stala," je povzela.

Naredili smo nemogoče

"Naredili smo nemogoče, kar nam priznavajo tudi v Bruslju. Operativno za zagon slabe banke ni bilo pripravljeno praktično nič. Danes je Družba za upravljanje terjatev bank pripravljena na prenos slabih terjatev. Problem je, da Evropa ne verjame našim ocenam glede stanja v naših bankah, ki jih dela Banka Slovenije. Za veliko večino prenosa pa potrebujemo soglasje Evropske komisije," je navedla premierka.

Janša se je preveč oklepal položaja

Ob zaključku nastopa pred poslanci in poslankami je ocenila, da "če se prejšnji premier Janez Janša ne bi tako oklepal svojega položaja in zadnje tri mesece ne bi počel ničesar, bi bil proračunski primanjkljaj bistveno nižji". In sicer za 260 milijonov evrov ali 0,7 odstotka BDP; namesto 4,4 odstotka BDP bi ta primanjkljaj dosegal 3,7 odstotka BDP, je nanizala.

Z rebalansom se za letos načrtovani proračunski prihodki znižujejo za 527 milijonov evrov na slabih 8,1 milijarde evrov, odhodki pa se zvišujejo za 10,5 milijona evrov na 9,6 milijarde evrov. Ob tem pa prihaja do številnih prerazporeditev med postavkami.

Minister za finance Uroš Čufer je zagotovil, da predlog rebalansa temelji na treh ciljih, to je konsolidaciji javnih financ, sanaciji bank ter premišljenem umiku države iz gospodarstva in zagonu gospodarske rasti.