Slovenija bo potrebovala malo več časa, da se izvije iz krize, a okrevanje bo prišlo, je včeraj na slavnostni večerji v okviru slovensko-ameriške investicijske konference zatrdila premierka Alenka Bratušek. Morebitnim ameriškim vlagateljem pa je ob tem zagotovila, da je Slovenija odprta za ameriške investicije.
"Slovenija je bila večji del zadnjih 20 let politično in gospodarsko precej uspešna. A lahko bi rekli, da smo bili žrtev našega lastnega uspeha. Morali bi rešiti probleme, ko so bili še lažje rešljivi. A vse smo pometli pod preprogo v upanju, da bodo tam tudi ostali. Zaradi tega nas je svetovna gospodarska recesija presenetila," je trenutno stanje v Sloveniji orisala premierka.
"Izgubili smo veliko časa pri prilagajanju novi realnosti. Zato se zdi, da bomo potrebovali malo več časa, da se izvijemo iz težav kot druge evropske države z isto usodo. A okrevanje bo prišlo," je v nagovoru zagotovila Bratuškova. Ob tem je dodala, da je njena vlada takoj po imenovanju pričela uvajati reforme za obnovitev konkurenčnosti in spodbujanje gospodarstva.
"Prepričani smo, da so predlagane reforme ustrezne in menimo, da lahko krizo rešimo sami, brez tuje finančne pomoči," je dejala predsednica vlade. Pri tem je orisala še prioritete njene vlade - stabilizacija bančnega sistema, konsolidacija javnih financ in povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.
Pri slednjem je izpostavila vladne reforme za izboljšanje gospodarskega okolja, v katere po njenih besedah sodi boljše upravljanje državne lastnine. "V okviru te strategije bo vlada prodala nestrateške državne naložbe. Prvi privatizacijski paket je sestavljen iz 13 podjetij in ene banke. Kot že vemo, je bil Helios, ki je bilo eno od teh podjetij, že prodan. To je še en dokaz, da vlada misli resno, ko govori, da je privatizacija eden od temeljev našega gospodarskega okrevanja in da je Slovenija odprta za tuje investicija," je poudarila Bratuškova. Dodala je, da bodo pri privatizaciji imela prednost podjetja, ki so zainteresirana v dolgoročno prisotnost na slovenskem trgu in ki bodo imela trdne načrte za razvoj podjetij.
Omenila je še splošno gospodarsko okrevanje in kljub napovedim, da se bo Slovenija iz krize izvila šele leta 2015, izrazila prepričanje, da se bo to zgodilo že prihodnje leto.
Odzvala se je tudi na kritike, da njena vlada sledi diktatu EU. "Težkih ukrepov nismo sprejeli, ker nam je to zaukazala EU. Večinoma smo jih sprejeli, ker so v našem lastnem nacionalnem interesu," je povedala premierka.
Kar se tiče gospodarskega sodelovanja Slovenije z ZDA, pa je udeležencem investicijske konference dejala, da so ameriški vlagatelji in potrošniki seznanjeni z odličnostjo slovenskih podjetij in izdelkov. "Slovenske smuči uporabljajo na ameriških smučiščih, naša lahka letala letijo na ameriškem nebu in slovenska zdravila izboljšujejo zdravje v ZDA," je dejala, a ob tem izrazila prepričanje, da je potencial za nadaljnje sodelovanje še velik, predvsem pri neposrednih tujih naložbah.
"Ni dvoma, da je Slovenija odprta za tuje naložbe, trenutno premore 7,6 milijarde evrov tujih naložb, od katerih jih je le pol odstotka iz ZDA. Po drugi strani so ZDA največji investitor v EU. Razkorak je očiten," je opozorila Bratuškova in dodala, da si Slovenija in ZDA delita skupne vrednote in da "smo s tem naravni politični in gospodarski partnerji. "Tesnejše sodelovanje bi zato moralo biti logična posledica naših dobrih odnosov," je še dejala.
Glavni organizator dvodnevne razvojno-investicijske mednarodne konference US-Slovenia Business Bridge, ki se je danes začela v Ljubljani, je sicer Ameriška gospodarska zbornica v Sloveniji (Amcham), soorganizatorja pa sta Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, inovativnosti, razvoja, investicij in turizma (Spirit) in ameriško veleposlaništvo v Ljubljani.
Udeleženci konference, ki naj bi se je v dveh dneh skupaj udeležilo več kot 800 ljudi, bodo lahko prisluhnili izkušnjam in pogledom ameriških investitorjev na Slovenijo, govorili pa bodo tudi o priložnostih, ki se za slovenska podjetja odpirajo v ZDA.
Ker je minilo dvajset let je to že nova generacija.
To je generacija novodobnih revežev, tj.j tistih, ki so jih dobesedno "starši" z apatičnostjo nad grabežljivostjo in krajami družbenega pahnili v revščino.