Mlekarna Planika je ob začetku dela leta 1957 začela predvsem s sirarstvom, je za STA povedala direktorica Anka Lipušček Miklavič: "Med temi siri, ki so jih izdelovali v naši mlekarni iz oddanega mleka na območju občin Bovec, Kobarid in Tolmin, so že tedaj izdelovali tolminca, to je sir, na katerega smo še danes zelo ponosni."

Novozgrajena mlekarna je do leta 1959 delovala samostojno kot Sirarna Kobarid, potem pa se je združila s Planiko Tolmin in tako postala del mlekarske organizacije na Tolminskem. Leta 1962 so mlekarno v Tolminu ukinili in celotno proizvodnjo prenesli v Kobarid. Po tem letu so se začele velike težave v sirarstvu, zato se je kobariška mlekarna začela navezovati na hrvaško podjetje Josip Kraš, kar je leta 1967 pripeljalo do združitve.

Ta združitev je pripeljala do gradnje novega proizvodnega obrata v Kobaridu, kjer so izdelovali kremne tablice in namaze. S pripojitvijo h Krašu je bilo nanj preneseno tudi celotno premoženje, zato so imeli ob osamosvojitvi velike težave, kar je pripeljalo Kraš Planiko leta 1995 v stečaj.

"Takrat se je pojavil velik problem, kaj narediti z mlekom, ki je bilo namolženo v Posočju, saj bližnje mlekarne niso bile zainteresirane za nakup mleka na teh naših koncih. Moram pošteno povedati, da odkup mleka tudi nam še danes predstavlja v zimskem času velike težave, ker je območje specifično in hribovito, dostopi do nekaterih vasi pa težki. Zato je Kmetijska zadruga Tolmin zaradi odkupa in predelave tukajšnjega mleka ustanovila to sedanjo mlekarno," je o zgodovini podjetja še povedala Lipušček Miklavičeva.

Mlekarna Planika tudi sedaj odkupuje in predeluje izključno samo slovensko mleko, ki je pridelano na hribovitih območjih občin Tolmin, Kobarid, Bovec, Kanal ob Soči, Nova Gorica in Cerkno. Posebno pozornost posvečajo svežemu, pasteriziranemu nehomogeniziranemu mleku, saj ima to mleko specifičen poln okus, na kar vpliva prehrana, način vzreje živali in visokogorski predeli odkupnega območja, kjer se živina v poletnih mesecih pase, pozimi pa jo rejci krmijo s kvalitetno krmo.

V kobariško mlekarno danes mleko oddaja le še 100 kmetov, njihovo število se manjša, količine oddanega mleka pa so vse večje. "Še leta 1989 je v našo mlekarno oddajalo mleko 1006 kmetov s tega območja, oddali so dobrih 6000 litrov mleka po kmetu, danes pa teh 100 kmetov odda prek 50.000 litrov mleka po posameznem dobavitelju. Leta 2016 je bilo odkupljenih za deset odstotkov več mleka kot leto poprej, v letošnjem letu pa smo odkupili še dodatnih 4,5 odstotka več mleka kot lani," je še dejala direktorica Mlekarne Planika.

Najpomembnejša je kakovost, s katero svojih kupcev ne želijo razočarati: "Poleg tega želi naša mlekarna slediti enemu in edinemu cilju, zaradi katerega je bila pred 60 leti tudi ustanovljena - to je odkupiti vse mleko, ki je pridelano v tej dolini."

Mlekarna Planika danes zaposluje 68 delavcev, delo dajejo tudi večjemu številu zunanjih sodelavcev. Od okrog 100 pridelovalcev bodo v letošnjem letu odkupili okrog devet milijonov litrov mleka.

Poleg mlekarne združuje podjetje tudi veliko trgovino, lastno ekološko posestvo v Bovcu, ki bo kmalu postalo ogledno za obiskovalce, ter muzej sirarstva.