Kakšne posledice bi lahko imela dejstvo, da je prišlo prvič v zgodovini do uspešne vgradnje brezžičnega čipa v človeške možgane? 

Dr. Uroš Marušič, višji znanstveni sodelavec na Inštitutu za kineziološke raziskave ZRS Koper, opozarja, da imamo za zdaj še premalo podatkov o tem produktu. "Elon Musk je prek omrežja X sporočil le kratko novico o tem, da je bila 29. januarja 2024 prva uspešna umestitev implanta, imenovanega Telepathy, v človeka, ki sedaj dobro okreva. Ostalih podatkov za zdaj še nimamo. Vgradnja t. i. čipov v človeške možgane sicer ni nova – sredi 80-ih let prejšnjega stoletja so pričeli z globoko možgansko stimulacijo (gms)," navaja dr. Marušič.

The first human received an implant from @Neuralink yesterday and is recovering well.

Initial results show promising neuron spike detection.

— Elon Musk (@elonmusk) January 29, 2024

"Pri gms gre za kirurški postopek, ki se uporablja za zdravljenje nevroloških simptomov, predvsem tistih, povezanih z gibanjem, kot so tresenje, togost, težave s hojo in počasnost gibanja. Novost tovrstnih elektrod predstavlja poleg električne stimulacije želenih možganskih predelov tudi možnost merjenja možganske aktivnosti. Informacije se brezžično prenašajo na zunanjo enoto – računalnik. Tovrstne meritve nam omogočajo poglobljeno razumevanje delovanja človeških možganov ter možnosti razvoja novih tehnologij, kot na primer možgansko-računalniških vmesnikov," poudarja dr. Marušič. 

Enables control of your phone or computer, and through them almost any device, just by thinking.

Initial users will be those who have lost the use of their limbs.

Imagine if Stephen Hawking could communicate faster than a speed typist or auctioneer. That is the goal.

— Elon Musk (@elonmusk) January 30, 2024

Ali bi lahko že samo ime "Telepathy" navajalo k razmišljanju, da je cilj tudi kakšna drugačna uporaba možganskega čipa?

"Če pogledamo v koren imena tovrstnega produkta, bi lahko tako ime nakazovalo na ambicijo, da bi s tem tehnološkim izdelkom omogočili neko obliko neposredne komunikacije ali interakcije med možgani in zunanjim svetom, kar je korak v smeri združitve človeške zavesti in tehnologije. To ime lahko tudi asociira na prihodnje aplikacije, ki bi lahko segale onkraj medicinske uporabe, na primer v področja komunikacije, zabave ali celo izboljšanja kognitivnih (miselnih) sposobnosti," meni dr. Marušič.

Ali se bo uporaba nove tehnologije omejila zgolj na področje medicine za reševanju zapletenih nevroloških stanj?

Dr. Rado Pišot, direktor Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS) Koper, meni, da so tovrstna odkritja doslej pogosto našla pot za zlorabo. "Do sedaj podobna odkritja, ki so zaživela s ciljem v dobro medicine, zdravja in dobrobiti človeka, žal še skoraj nikoli niso ostala namenjena le temu cilju. Prej ali slej so našla stranpoti in zlonamerne uporabe. V primeru, da se hkrati z odkritji, ki jih poda neka znanstvena, v tem primeru naravoslovno-tehnična disciplina, sam dosežek celostno ne ovrednoti in umesti v družbo tudi s humanistično-družboslovnega vidika, se lahko omenjene stranpoti in zlorabe hitro dosežejo."

Dr. Pišot opozarja tudi na neomejene možnosti, ki jih ima umetna inteligenca. "Umetna inteligenca, ki je orodje v ozadju teh tehnoloških rešitev, ima neslutene možnosti. Da bi se zavarovali pred človeškimi slabostmi (ki jih prevečkrat usmerja nenasiten pohlep), je nujno najti pot, kako se čim prej zavarovati pred morebitnimi zlorabami. Ta del – eksplicitno navajanje morebitnih slabosti in nadzor tveganj, zaščitne strategije ter politike, bi moral čimprej postati obvezno dopolnilo vsakega znanstvenega dosežka, preden doseže širšo družbo. Temu se premalo posvečamo," je prepričan dr. Pišot.

Dr. Dragan Marušič z Univerze na Primorskem meni, da bo znala medicina ta tehnološki preboj uporabiti, obenem pa opozarja na izginjanje naravne inteligence, ki jo nadomešča umetna. "Pripovedovanja o nekaterih izginulih civilizacijah, ki so nekoč obstajala na tem planetu, govorijo, s pridihom mističnosti sicer, tudi o nekaterih posebnih sposobnostih, sporazumevanju na daljavo na primer, telepatiji, ki nam je danes več ali manj nedosegljiva. Očitno nič več. Ne bo sicer naravna, bo pa umetna. Ravno primerno času, ko z izginjanjem naravne inteligence narašča tista umetna. Medicina bo znala ta tehnološki preboj gotovo uporabiti – ni dvoma, da s pozitivnimi nameni in z neslutenimi možnostmi za dobrobit celotnega človeštva in vsakega posameznika med nami."

Vendar tudi dr. Marušič opozarja na možnosti zlorabe. "Zadaj bo ves čas tlela tudi možnost zlorabe. Odpiramo namreč še tisto zadnje človekovo zatočišče, neoskrunjen prostor svobodne misli, upov in želja. Po obsegu in dosegu neskončen nam zagotavlja izbor poljubno dolgega sosledja teh istih misli, upov in želja in s tem vpliv na scenarij našega lastnega življenja. Z njim smo zmožni kljubovati še tako velikim mukam zunanjega sveta. Ker tistega zatočišča nam pač ne morejo vzeti. No, ga doslej niso mogli vzeti."

In dodaja: "Ne bo odveč, če smo odslej malo bolj pozorni. Ker tisti trenutek, ko bi v ta vsajevanja vključili tudi otroke, na primer, ker da bo tako lažje podajati svežo snov v šolah, utegne biti že prepozno."