Ministri, državni sekretarji in generalni sekretarji v vladi so sicer do enega leta po prenehanju funkcije upravičeni do povračila 80 odstotkov svoje plače, če v tem času ne morejo opravljati drugega dela. Zakonodaja v izjemnih primerih sicer dopušča izplačilo odškodnine za nekoriščenje dopusta, a zgolj ko zaposleni iz objektivnih razlogov dopusta niso mogli koristiti. Izplačila nadomestil namreč niso stalna praksa. Ob preteklih odstopih predsednikov vlad oziroma predčasnem končanju mandata si zaposleni v vladi nadomestil niso izplačevali.

Prejšnja vlada je za to dejanje sprejela posebno uredbo, iz česar v Mladini sklepajo, da ne gre za napako, temveč za načrtno izbiranje sodelavcev. Prijave je po državnozborskih volitvah zbirala in potrjevala komisija vlade za administrativne zadeve in imenovanja, ki jo je vodil nekdanji minister za kohezijo Zvonko Černač.

Nadomestila je prejelo več kot 50 nekdanjih ministrov, sekretarjev in funkcionarjev. Med njimi so največ prejeli nekdanji gospodarski minister Zdravko Počivalšek za 55 dni nekoriščenega dopusta (14.784 evrov), nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec za 54 dni (13.437 evrov) in nekdanji finančni minister Andrej Šircelj za 30 dni (12.629 evrov). Na seznamu so med drugim tudi nekdanji notranji minister Aleš Hojs, nekdanji okoljski minister Andrej Vizjak, pa tudi nekateri nekdanji državni sekretarji, kot so Jelko Kacin, Damir Orehovec, Mitja Slavinec in Franc Kangler.

Domnevno sporne odločbe so v Mladini sicer poslali tudi na računsko sodišče, s katerega pa so odgovorili, da je treba vsak primer "neizrabe letnega dopusta presojati posebej", zato morajo na primeru ugotoviti, "ali so bili izpolnjeni relevantni pogoji, zaradi katerih delavec objektivno ni mogel koristiti letnega dopusta".