"Kot smo napovedali, po koncu turistične sezone na našem omrežju avtocest in hitrih cest poteka več del. Glede na količino prometa na posameznih odsekih, se kljub skrbno načrtovanim terminom del slabši pretočnosti prometa ne moremo izogniti. Da bi se izognili še večjim zastojem v času turistične sezone, smo z deli na hitrih cestah H5 in H6 začeli v jesenskem času," so uvodoma zapisali na Darsu.

Zastoji med Koprom in Bertoki ter pred predorom Markovec

Zastoji trenutno nastajajo predvsem na hitri cesti med Koprom in Bertoki, kjer je v obeh smereh odprt samo en vozni pas. Naročnik teh del je Dars. "Zaradi zamenjave prometne signalizacije od ponedeljka, 8. novembra, potekajo dela na odseku hitre ceste H5 in H6, in sicer med Bertoki in Slavčkom proti Izoli, promet je urejen po enem pasu, medtem ko je na sosednjem smernem vozišču hitre ceste, iz smeri Izole proti Kopru, zaradi navedenih del zapora enega pasu med Semedelo in Bertoki od 6. novembra," so nam pojasnili.

Zaključek del je načrtovan do sredine januarja 2024. Kot pravijo, gre za obsežnejša dela zamenjave obstoječe signalizacije (vključujejo tudi gradbena dela – temeljenje ipd., za postavitev polportalov, na katerih bodo nameščene nove table). "Del signalizacije je že bil zamenjan v okviru spomladanskih del, del pa bo, kot smo tudi napovedali, po koncu turistične sezone, torej jeseni oz. v prvih tednih zime," so pojasnili. 

Na vprašanje o tem, zakaj v Sloveniji cestna gradbena dela niso organizirana tudi ponoči, ali je to pri nas sploh pravno formalno mogoče ter ali je ta odločitev v rokah podjetja, ki dela izvaja, pa so nam pojasnili samo, da mora "skladno s pogodbenimi določili izvajalec dela opravljati vse dni v tednu, svetli dan dneva". 

Naslednji obremenjen odsek je pred predorom Markovec v smeri proti Izoli. Naročnik teh del ni Dars, temveč Eles, v teku pa je izgradnja kabelske kanalizacije za električni daljnovod med Koprom, Izolo in Lucijo. Dela so na obalni hitri cesti stekla že v začetku oktobra letos, potekala pa bodo predvidoma do konca letošnjega leta.

"Sama dela potekajo izven vozišča hitre ceste," povedo na Darsu. A zapora enega pasu je potrebna zaradi zagotavljanja ustrezne varnosti prometa, tudi skozi predorsko cev. Začetek del izgradnje kabelske kanalizacije je v predorski cevi načrtovan v začetku januarja. V tem času bo predor proti Izoli zaprt, promet pa bo urejen dvosmerno po sosednji cevi.

Potreba po tej kabelski povezavi obstaja zaradi vzpostavitve zanesljivejšega napajanja primorskega območja in vzpostavitve napajanja za novo razdelilno transformatorsko postajo Izola. Dela je potrebno opraviti na več odsekih in čim hitreje, saj daljnovodov ni mogoče izklopiti.

Kaj pa očitek, da domačini na gradbiščih še niso opazili niti enega delavca? Dars pojasnjuje tako: "Običajno je na dan vzpostavitve zapore stanje na gradbišču burno in posledično lahko pride do izgleda, da je gradbišče v določenem trenutku prazno. V fazi izkopa za temelj polportala je na primer potrebno zagotoviti varovanje gradbene jame v več nivojih, vsak nivo se sidra posebej, vmes je predviden čakalni čas 7 dni pred izvedbo naslednjega nivoja izkopa. Dela se bodo v tem času izvajala na drugih lokacijah in delih (naletni meh, izletna cona na priključku Bertoki v smeri Izole)."

Dars odkimava – za povračilo nakupa vinjete ni pravne podlage

In še pojasnilo glede možnosti za vračilo kupnine vinjet: "Veljavnost vinjete je opredeljena v Zakonu o cestninjenju in predstavlja dokazilo pavšalnega plačila uporabe cestninskih cest v določenem obdobju. Vinjeta je vezana na časovno obdobje in ne na čas, namen ali količino kilometrov, ki jih prevozite. V primeru zgostitve prometa ali zastojev na avtocesti ni nobene pravne podlage za povračilo nakupa vinjete. Ob tem tudi pojasnjujemo, da vinjeta oz. cestninski prihodki družbi DARS predstavljajo vir dohodkov, iz katerih lahko zagotavljamo investicije v infrastrukturne projekte (tretja razvojna os, predor Karavanke, obsežnejše obnove dotrajanih odsekov avtocestnega omrežja), vzdrževanje, upravljanje in cestninjenje."

Z Mestne občine Koper so nam odgovorili, da na odseku med Škofijami in Izolo ne izvajajo nobenih gradbenih ali vzdrževalnih del, ki bi terjala zapore cest oziroma vzpostavitev začasnih prometnih ureditev in na trenutne razmere nimajo neposrednega vpliva. 

"Investitorji v infrastrukturo na območju Mestne občine Koper se pri izvajanju svojih projektov praviloma učinkovito usklajujemo in nekatere naložbe izpeljemo tudi skupaj, ni pa vedno mogoče premikati načrtovanih začetkov gradnje, ki so bodisi vezane na letni čas, proračun, roke za črpanje nepovratnih evropskih sredstev in še zlasti, ko gre za nujne investicije, kot je izgradnja kabelske kanalizacije za električni daljnovod med Koprom, Izolo in Lucijo," so pojasnili. In dodali, da v slovenski Istri obratovalne razmere v določenih stanjih ne omogočajo več zanesljivega obratovanja omrežja.