Svetovni dan spanja poteka pod okriljem Svetovne zveze za spanje, namenjen pa je ozaveščanju javnosti o pomembnosti spanja in njegovega vpliva na zdravje. S tokratnim sloganom na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) poudarjajo, da je za izboljšanje zdravja prebivalstva nujno treba zmanjšati neenakosti in zagotoviti enake pravice do zdravega spanja za vse. To je namreč ključnega pomena za telesno in duševno zdravje ter socialno blaginjo.

Prim. doc. dr. Viktor Švigelj, dr. med., specialist nevrologije, nam je razložil, kako se te neenakosti pri spalnem zdravju odražajo pri različnih ljudeh ter kako bi lahko v praksi zagotovili enake pravice spanja za čim več populacije. "Najprej je smiselno ločiti dve različni obliki, ena je motnje spanja, kot so npr. sindrom nemirnih nog, govorjenje v spanju, škripanje z zobmi, hoja (mesečarstvo), težava z uspavanjem in težava pri vzdrževanju spanja. Tu je zelo pomembna higiena spanja, to pomeni, da npr. gremo spati ob enakem času, da uporabljamo čim manj uspaval, zlasti sedativnih, ker se telo na to navadi. Enakost bi se pokazala, da bi imeli dovolj kadra, ki bi izvajal tako promocijo."

Druga oblika, pravi dr. Švigelj, pa je motnja dihanja v spanju. "Tu pa gre za pavze dihanja med spanjem, različnih oblik (npr. centralne, vsled okvare možganov, obstruktivne itd.), ki imajo kratkoročne posledice, ki se kažejo kot jutranja utrujenost, glavoboli, dnevna nerazpoloženost, spanje za volanom itd., dolgoročno pa lahko zapleti, kot so visok krvni tlak, sladkorna bolezen, motnje srčnega ritma, možganska in srčna kap. Tega se odkrije zadnje čase veliko, saj so ljudje osveščeni, osebni zdravniki pa dobro izobraženi, da hitro zaznajo take težave. Takim bolnikom znamo pomagati, je pa to zelo kompleksna obravnava različnih specialnosti. Pogosto so to tudi 'samo' smrčači. Najučinkovitejša terapija pa je pomoč pri dihanju s posebnimi dihalnimi aparati, ki se uporabljajo med spanjem."

Na NIJZ prepoznavajo spanje kot enega od temeljnih gradnikov zdravja. Spanje vpliva na vsa področja človekovega delovanja in kakovost življenja v vseh starostnih obdobjih. Raziskave pa kažejo, da Slovenci spimo premalo. Najbolj zaskrbljujoče izstopajo podatki o otrocih in mladostnikih. Zadnja raziskava med slovenskimi mladostniki je pokazala, da le 38,7 odstotka 11- in 13-letnikov in 19,3 odstotka 15- in 17-letnikov med šolskim tednom spi skladno s priporočili, od devet do 11 ur na dan. Dr. Švigelj meni, da temu botruje uporaba in tudi zloraba svetovnega spleta, saj je tega med mladimi zelo veliko. "Tu mislim, če pogledate, mladina hodi po cesti kot 'zombiji', gledajo v ekran pametnih telefonov. Skoraj poteka v družbi že komunikacija preko teh pametnih telefonov. Ne znamo se enostavno več pogovarjati. Kaže se tako tudi v prikrajšavi spanca, saj se bojijo, da bodo kaj 'zamudili'."

Prim. doc. dr. Viktor Švigelj deluje v nevrološki ambulanti v Bolnišnici Sežana, kjer obravnava motnje spanja.

Spanje je po navedbah NIJZ ključni pokazatelj splošnega zdravja in dobrega počutja. Da bi izboljšali zdravje na tem področju, je nujna osredotočenost na raziskovanje, ozaveščanje in izobraževanje ter primerno usmerjene politike javnega zdravja. Kakšna pa je spalna higiena Slovencev? Dr. Švigelj meni, da je pri nas to čedalje bolj spoznavana težava, ozaveščenost je čedalje boljša, ne glede na izobrazbeni status. Ob tem je dodal, da ljudje enostavno ne delujejo učinkovito in iščejo vzrok in razlago za tako stanje. "Začetna obravnava pa je v ambulantah osebnega zdravnika in ti kolegi so glede tega odlično izobraženi. To vidimo ob napotitvah v naše ambulante, kjer se ukvarjamo z eno ali drugo obliko težav pri spanju. Zapišejo, kaj je razlog napotitve, anamnezo, torej pacienta tudi sprašajo in posumijo na tako motnjo."

V ambulanti za preučevanje motenj spanja v Sežani je po besedah dr. Šviglja 90 odstotkov bolnikov z motnjo dihanja v spanju, 10 odstotkov pa tistih, ki imajo konkretne težave s spanjem. Pa tudi pri takih pogosto ugotovijo motnje dihanja v spanju, ne samo klasično 'smrčanje', še dodaja.

Za konec pa nam je dr. Švigelj zaupal še nekaj glavnih priporočil za dober spanec, kako lahko prav vsak izmed nas poskrbi za izboljšanje svojega spanca in s tem pomembno vpliva na svoje celostno zdravje in psihofizično počutje. "Menim, da je potrebno pravi čas odložiti svoje obveznosti, tako psihične kot fizične, in ko to 'premaknemo' v naših glavah, smo že na pravi poti, uspeh je večinoma zagotovljen. Po moji presoji je to osnova psihoterapije. Za učinkovit spanec ni potrebno 'šteti ovac', temveč pred spanjem opustiti 'probleme', razmišljanja. Tudi ni potrebno, da dolgo časa jemljemo zdravila za uspavanje ali vzdrževanja spanja. Menim, da je bolezenskih stanj, kjer je spanje vodilni simptom, vseeno malo. Seveda, tu izključujem bolnike, ki imajo bolečino, pa tudi takih ne zdravimo z uspavali. Enostavno mora priti v naši glavi do premika, da za svoje zdravje poskrbimo sami, medicina je zgolj v pomoč, da se 'resetiramo' v stanje, ko bo oz. je spanec osvežilen, ne pa problem."

Na NIJZ ob tem opozarjajo, da je pomen zdravega spanja po vsem svetu še vedno premalo priznan. Prepoznava spanja kot prednostne naloge Svetovne zdravstvene organizacije bi po njihovih navedbah povečala verjetnost, da to področje države vključijo v svoje nacionalne zdravstvene programe.