"Žal je situacija v svetu, predvsem v Ukrajini, vsak dan slabša, kar se pozna ne samo v cenah, ampak tudi v razpoložljivosti hrane za naprej," je na novinarski konferenci izpostavil premier.

Pri sprejemanju ukrepov je vlada po njegovih pojasnilih sledila dvema tipoma usmeritev. "Na eni strani smo se ukvarjali s tem, kako pomagati slovenskim kmetom, da bodo povišani stroški tako goriv kot gnojil in ostalega repromateriala čim manj vplivali na njihove stroške in posledično tudi na cene hrane, na drugi strani pa smo se ukvarjali s tem, kako vzpostaviti učinkovit nadzor maloprodajnih cen za potrošnike," je pojasnil.

Kmetom bo država za različne namene namenila nekaj več kot 22 milijonov evrov, je dejal Golob in naštel pomoč za pridelovalce mleka, subvencije za gorivo in subvencije za nabavo repromateriala in gnojil. Hkrati bo vlada po njegovih besedah poskrbela za celovit odkup pšenice, pridelane v Sloveniji, prek zavoda za blagovne rezerve. "Kmetom želimo pomagati s tem, da jih razbremenimo stroškov, hkrati pa želimo tudi ta pridelek v celoti zadržati v Sloveniji," je dejal.

Kot je poudaril, bo država na ta način kmetom dala jasnega enega kupca in stabilno ceno. "Vedeli bodo, po kakšni ceni lahko prodajo," je dejal Golob, ki verjame, da bo zaradi tega cena tudi nekoliko nižja.

Na drugi strani bodo po njegovih besedah poskrbeli, da bo Slovenija v jesen vstopila z večjimi blagovnimi rezervami kot običajno, "ker pred nami ni zima, ki bi bila čisto običajna, in je prav, da se na to pripravimo". Pri tem je dejal, da večji trgovci po svetu že špekulativno kupujejo predvsem pšenico na zalogo, nekatere države, med njimi Švica, so že šle v tak ukrep.

"Raje zdaj kupimo vso pšenico neposredno od kmeta, kot da bi jo jeseni kupovali od trgovcev, ki bi jo bistveno dražje zaračunavali," je dejal. Ta del je po Golobovih pojasnilih zelo pomemben in se bo "v prihodnjih tednih realiziral skozi direktna pogajanja z našimi pridelovalci".

Ministrstvo za kmetijstvo je ob tem pripravilo košarico 15 izdelkov, ki je po premierjevih besedah usklajena s trgovinsko zbornico in pri katerih bodo sproti nadzirali cene. "Ne gre za regulacijo, saj cen ne bo določala vlada, ampak še vedno trgovci, vlada pa bo poskrbela, da bodo cene med seboj primerljive, pa tudi javno znane," je pojasnil.

To bo po Golobovih besedah pomenilo, da se bo lahko kupec sam aktiviral in ugotovil, kateri je tisti trgovec, kjer se mu splača kupiti nek izdelek. Spremljali bodo tudi kakovost teh izdelkov in vpeljali sistem primerjanja cen tudi v sosednjih državah z namenom osveščanja slovenskih potrošnikov, kakšna je realna tržna cena. Organizirali bodo javni poziv v najkrajšem možnem času za izbor svetovalca, ki bo pomagal, da bo sistem neodvisen, da ne bo dvomov, od kje ti podatki prihajajo.

Kot je dodala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, bo država za sektor mleka namenila 5,2 milijona evrov pomoči, prejelo jo bo okrog 4000 kmetijskih gospodarstev za okoli 80.000 do 85.000 krav molznic. Pomoč naj bi bila izplačana do septembra.

Okoli 2,2 milijona evrov bo šlo za ukrep pomoči za pogonska goriva, ki bo predvidoma izplačan do jesenske setve. "Vzeli smo obdobje dveh mesecev, in sicer glede na količino, ki jo kmetje dobijo povrnjeno kot trošarino. Gre za 0,2 evra po litru," je povedala ministrica Šinko.

Prav tako do jesenske setve namerava vlada izplačati največji del pomoči, in sicer 15 milijonov evrov za pomoč pri repromaterialu. Tu bo znesek pomoči višji za orne površine, kjer je potrebnih več gnojil, manjši pa bo znesek za trajne nasade in za travinje.

Glede odkupa pšenice je dejala, da bo vlada naslednji teden stopila v stik s pridelovalci, ki so že dali ponudbo za odkup, in skušala najti dogovor o odkupu. O pričakovani odkupni ceni pa je po besedah Šinkove še prezgodaj govoriti.

"Cena, ki so jo ponudili primarni kmetovalci, je bila 400 evrov na tono. A na eni strani država pomaga z različnimi ukrepi v višini okoli 22 milijonov evrov, zato pričakujem, da se bomo na drugi strani pogajali in prišli skupaj. Ko bomo sedli za mizo, bomo videli, kaj lahko dosežemo," je dejala.

Ministrica Šinko je v odgovoru za novinarsko vprašanje pojasnila tudi, da se vlada zaenkrat ni odločila za znižanje davka na dodano vrednost (DDV). Ta ukrep bi bil sprejemljiv le, če bi ob njem spremljali cene na vseh ravneh, sicer bi se lahko nižji davek prelil v marže, je dejala.