Interesna skupina delojemalcev je po besedah njene predstavnice Lidije Jerkič veto predlagala, ker je zakon v celoti prezrl delovnopravni vidik področja, ki ga ureja. "To se je zgodilo tudi zato, ker socialni partnerji nismo bili primerno vključeni v njegovo pripravo, naši argumenti pa niso bili slišani," je poudarila.

Zakon poleg že uveljavljenih taksi prevozov na novo uvaja najem vozila z voznikom. "Uvaja pravne podlage za prihod platform, za katere ponovno opozarjamo, da niso delodajalci, da ne zaposlujejo voznikov, posledično pa vozniki nimajo pravnega varstva," je pojasnila Jerkičeva in dodala, da pavšalne trditve, da imajo sklenjeno delovno razmerje, seveda ne držijo. "Z uveljavitvijo zakona na široko odpiramo vrata novi prekarizaciji, namesto da bi uredili že tako neurejeno področje taksi prevozov," je bila jasna.

Da predlagana sprememba ni ključna zgolj za taksi prevoze oz. za najem vozila z voznikom, ampak je namenjena predvsem uvajanju novih oblik mobilnosti z uporabo digitalnih tehnologij, je na seji izpostavil državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Blaž Košorok.

"Dejstvo je, da razvoj novih tehnologij v zadnjem desetletju botruje tudi področju digitalnih transformacij avto taksi prevozov in prinaša neke novosti. Večina držav članic potnikom omogoča, da se sami odločajo med prevozi," je dejal. Na ministrstvu menijo, da tovrstni prevozi z elektronsko aplikacijo postajajo med potniki izjemno priljubljeni, saj zagotavljajo neke vrste cenovno preglednost oz. najvišjo možno ceno, ki bo določena vnaprej.

Taksi prevoz se bo s predlagano spremembo lahko izvajal na enak način kot doslej, je pojasnil. Prav tako predlog zakona po Košorokovem mnenju ne poslabšuje delovnih pogojev voznikov v taksi prevozih, saj vanje sploh ne posega. "Delovnopravna zakonodaja bo veljala za vse voznike enako," je dejal in dodal, da je prekarizacija taksi voznikov že zdaj desetletna realnost. Z uvedbo novih platform bodo vozniki po njegovi oceni zgolj pridobili možnost dodatnega zaslužka.

Svetnik Branimir Štrukelj je Košoroku očital, da poskuša prekraziacijo opravičiti s tem, da jo že imamo, kar se mu zdi "nekoliko perverzno". "Da se nekaj slabega opravičuje z nečim, kar je že slabo," je bil kritičen in argument označil za neetičnega.

"Digitalizacija je naša prihodnost, hoteli ali ne," je medtem dejal državni svetnik Igor Antauer, a poudaril, da pa je treba pri teh platformah le nekaj urediti. Pri digitalnih platformah, ki se uveljavljajo za prodajanje blaga in storitev, je po Antauerjevih besedah med drugim problem eksteritorialnost teh podjetij, saj se večina prihodka in davčne obremenitve ne obravnava pri nas.

Nekaj svetnikov je opozorilo na izkušnje, ki jih imajo druge države s ponudnikom prevozov Uberjem. Kot je dejal Matjaž Gams, so nekatere delale analizo in ugotovile, da je Uber slabši od taksi prevozov. Meni, da novela zakona temelji na 10 let starih razmišljanjih, morali pa bi razmišljati, kako modernizirati to prevozno službo.

"Veto je utemeljen, s tem dajemo zakonodajalcu možnost, da podrobnosti ponovno premisli in se odloči za celovit in dober zakon. Številne izkušnje iz drugih držav nam nekaj povedo in ne bi bilo nespametno, da jih upoštevamo," je dodala Branka Kalenić Ramšak.

Ladislav Rožič je dodal, da v večini držav pogoje zaostrujejo. Po "pogovoru s kolegi iz držav, od koder se je Uber že umaknil", pa je Rožič izpostavil, da je javnih prevozov tam manj, zaradi česar so državljani prikrajšani. Zaradi nekonkurenčnih cen se ponudniki taksi prevozov in javni prevoz ukinjajo, je dejal. Dušan Strnad je po drugi strani od kolegov iz tujine slišal, da gre za hitro in varno storitev ter da so se svari zaradi konkurence tudi pri drugih ponudnikov izboljšale.

Tonetu Hrovatu, ki sicer želi, da Uberja ne bi bilo k nam, se zdijo medtem rešitve zakona dobrodošle. Med drugim bodo po njegovem mnenju koristile študentom in delavcem. Svetnik Peter Požun pa je v razpravi predstavnike vlade opozoril, da ko govorijo o tem, kako so kaj predstavili na Ekonomsko-socialnem svetu, še ne pomeni, da je potekal socialni dialog.