Kot je na novinarski konferenci opozoril direktor Zavoda Iskreni Igor Vovk, Slovenska škofovska konferenca (SŠK) sicer ves čas sprejema in posodablja priporočila o tem, kako naj cerkveni delavci ravnajo ob sumih spolnih zlorab, "a vse ostaja zgolj mrtva črka na papirju". Edini, ki se je do zdaj problematike lotil z vso resnostjo, je po njegovi oceni murskosoboški škof Peter Štumpf. Ta je namreč prepovedal opravljanje duhovniške službe kapucinu Pascalu Jožetu Prši, ki ga je domnevna žrtev na novinarski konferenci iniciative maja lani obtožila spolne zlorabe.

V iniciativi so po besedah člana, stalnega diakona Mateja Križaniča, do zdaj prijeli 38 prijav zoper 22 različnih duhovnikov, škofov in redovnikov. Ker v Sloveniji deluje 1022 duhovnikov, tolikšno število prijav po njegovih besedah pomeni, da jih je velika večina dobrih, kar pa še ne pomeni, da spolne zlorabe v Cerkvi niso težava.

Nadškof metropolit Stanislav Zore

Kot primer, kjer ni bilo ukrepanja odgovornih, so danes znova izpostavili primer duhovnika Jožeta Planinška, sicer direktorja Doma sv. Jožef Celje. Zoper njega so po besedah duhovnika Janeza Cerarja v iniciativi prejeli pet prijav. Štiri se nanašajo na čas med letoma 1990 in 1996, ko je bil Planinšek viden član Misijonske družbe lazaristi v Ljubljani, otipaval naj bi vsaj tri dijake, ki so bivali pri lazaristih, in na leto 2010, ko naj bi v počitniški hiši lazaristov na Pagu spolno nadlegoval bogoslovca. Na omenjene zlorabe je iniciativa opozorila že lani, Planinšek pa "še vedno opravlja svoje poslanstvo, kot da se ni nič zgodilo", je opozoril Cerar.

Zoper Planinška je bilo po besedah odvetnika Romana Završka vloženih pet kazenskih ovadb, štiri so bile zavržene zaradi zastaranja, eno pa organi pregona še obravnavajo. O domnevnih zlorabah pa je bila obveščena tudi Misijonska družba - lazaristi, ki so jo zaprosili za spregled zastaralnih rokov v cerkvenih postopkih, a do danes od nje niso dobili primernega odziva. V iniciativi zato zahtevajo Mavričev odstop.

Vrhovni predstojnik Misijonske družbe - lazaristov Tomaž Mavrič

Na novinarski konferenci so predvajali tudi videoizpoved anonimnega 50-letnika, da ga je zlorabil eden od duhovnikov. Kot je povedal, ga je duhovnik prvič spolno nadlegoval, ko je imel devet let, nato pa še nekajkrat. S starši je podal prijavo na cerkveno sodišče, kljub temu pa duhovnik še danes opravlja svoje delo.

Ker je veliko spolnih zlorab tako po civilnem kot cerkvenem pravu zastaralo, v civilni iniciativi odgovorne v Cerkvi pozivajo, da odobrijo spregled zastaralnih rokov za cerkvene postopke, kjer so za to zaprosili. Pozivajo tudi, da SŠK razpusti svojo Ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab, saj da ne opravlja svojega dela in skuša zadeve minimizirati. V iniciativi zahtevajo, da SŠK namesto omenjene skupine po zgledu iz tujine ustanovi neodvisno komisijo, katere člani ne bodo kleriki.

Nasploh v civilni iniciativi odgovornim v Cerkvi na Slovenskem sporočajo, da bo njihovo delovanje končano šele tedaj, ko bodo storilci oziroma vsaj odgovorni predstojniki in škofje priznali, kaj se je dogajalo, in se javno opravičili žrtvam, ter ko bo ustanovljena že omenjena neodvisna komisija.

Za SŠK pozivi k odstopu Zoreta neupravičeni

V Slovenski škofovski konferenci (SŠK) so prepričani, da so pozivi k odstopu ljubljanskega nadškofa metropolita Stanislava Zoreta, ki ga zahtevajo v Civilni iniciativi Dovolj.je, neupravičeni. Kot so zapisali, je Cerkev na Slovenskem ravno pod njegovim predsedovanjem SŠK nadaljevala vrsto ukrepov za preprečevanje spolnih zlorab v Cerkvi.
 
V omenjeni iniciativi so namreč na današnji novinarski konferenci predstavili svoj pogled na preprečevanje in razkrivanje spolnih zlorab v Cerkvi. Kot so povedali, po enajstih mesecih svojega dela spoznavajo, da v Cerkvi prihaja "do sistemskega prikrivanja spolnih zlorab in njihovega zavestnega pometanja pod preprogo". Zato so k odstopu pozvali Zoreta in vrhovnega predstojnika Misijonske družbe - lazaristov Tomaža Mavriča. Slednjemu očitajo, da se je neustrezno odzval na obtožbe glede domnevnih spolnih zlorab duhovnika Jožeta Planinška.

V SŠK menijo, da so pozivi k odstopu Zoreta "neupravičeni in brez tehtnih razlogov", saj da je SŠK ravno pod njegovim predsedovanjem nadaljevala ukrepe za zaščito otrok in mladoletnikov. Med ukrepi so navedli navodilo o uveljavljanju ničelne stopnje tolerance do spolnih zlorab, ki ga je SŠK sprejela aprila lani. V njem so škofje med drugim določili, da je verski uslužbenec dolžan centru za socialno delo ali organom pregona naznaniti vsak sum, indic ali informacijo o spolni zlorabi.

Navedli so tudi sprejetje navodila o prepovedi opravljanja verske dejavnosti z eno mladoletno osebo v zaprtem prostoru in nedavno dopolnjene smernice za ravnanje v primeru spolnih zlorab mladoletnih oseb s strani verskih uslužbencev. V zvezi s slednjimi so izpostavili, da je prefekt kongregacije za nauk vere v Vatikanu Luis F. Ladaria maja lani Zoreta z dopisom obvestil, da so v skladu z navodili Svetega sedeža. Izpostavili so še ponedeljkovo ustanovitev sklada za kritje stroškov psihoterapevtske pomoči vsem žrtvam spolnih zlorab.

V civilni iniciativi so pozvali tudi k ukinitvi Ekspertne skupine za reševanje spolnih zlorab pri SŠK in ustanovitvi neodvisne komisije, ki ne bo sestavljena iz klerikov. V SŠK v odzivu na zahtevo navajajo Zoretovo mnenje, da omenjena ekspertna skupina "deluje v skladu s svojimi pristojnostmi in še naprej uživa zaupanje slovenskih škofov".