Med epidemijo, ki jo je vlada razglasila 12. marca, je veljala vrsta ukrepov, namenjenih zajezitvi širjenja okužb. Med njimi so bili tudi zaprtje šol, prepoved organizirane športne vadbe, prepoved uporabe igrišč in združevanja na javnih prostorih.

Omejevanje telesne dejavnosti med epidemijo pa je imelo pri otrocih posledice, kaže analiza podatkov meritev, ki so jih na več kot sto osnovnih šolah izvedli po vrnitvi učencev v šolske klopi v maju in juniju.

Analiza tako vključuje podatke več kot 20.000 otrok od 1. do 9. razreda osnovne šole, po navedbah njenih avtorjev s Fakultete za šport pa daje "dovolj zanesljivo sliko" o trendih sprememb, ki so se zgodile med zadnjimi meritvami aprila 2019 in meritvami, izvedenimi po epidemiji junija 2020.

Rezultate analize bodo podrobneje predstavili v torek na novinarski konferenci. Ena njenih ključnih ugotovitev pa je, da je prišlo do upada gibalne učinkovitosti pri skoraj dveh tretjinah otrok. Splošna gibalna učinkovitost je pri povprečnem slovenskem otroku upadla za več kot 13 odstotkov.

Prav tako je analiza pokazala, da je delež otrok z debelostjo narasel bolj kot kadarkoli v zgodovini spremljave. Povečal se je namreč za več kot 20 odstotkov, kar je več od povečanja v celotnem obdobju 2003-2007, v obdobju najhujše krize naraščanja debelosti. Do povečanja podkožnega maščevja je prišlo pri več kot polovici otrok.

Podatke meritev šol je obdelal Laboratorij za diagnostiko telesnega in gibalnega razvoja Fakultete za šport ljubljanske univerze, ki podatke šol obdeluje že od leta 1982. Avtorji analize pa glede na njene rezultate opozarjajo, da lahko govorimo o najhujši krizi telesnega in gibalnega razvoja otrok v Sloveniji vseh časov, zato pozivajo k ukrepanju.