S tem bi prosilci za azil pridobili možnost zakonitega vstopa na evropsko ozemlje, natančneje na ozemlje države članice, ki je izdala vizo. Evropski parlament opozarja, da EU kljub številnim napovedim in pozivom za vzpostavitev varnih in pravnih poti za prosilce za azil še vedno nima enotnega okvira za te postopke. Zato velika večina, približno 90 odstotkov tistih, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, v Evropo pride nezakonito.

S tem sistemom bi po prepričanju Evropskega parlamenta zmanjšali število nepotrebnih smrti v Sredozemlju, kjer je, kot opozarja, od leta 2000 umrlo najmanj 30.000 ljudi. Odločitev o izdaji humanitarnih vizumov bi sicer morala ostati v izključni pristojnosti posamezne države članice EU, poudarja Evropski parlament. Kot izhaja iz poročila, ki so ga sprejeli poslanci, bi morali prosilci za azil dokazati izpostavljenost in tveganje, ki so mu izpostavljeni v državi, iz katere bežijo. Ocena bi vključevala tudi varnostno preverjanje, s čimer bi zagotovili, da prosilci "ne predstavljajo varnostnega tveganja". 

Predlog za uvedbo humanitarnih vizumov, ki je za sprejetje potreboval absolutno večino glasov, je na zasedanju v Strasbourgu podprlo 429 poslancev, proti jih je bilo 194, vzdržanih pa 41. K uvedbi humanitarnih vizumov je Evropski parlament začel pozivati ob migracijski krizi in velikemu številu smrtnih žrtev v Sredozemskem morju.