Skoraj leto dni po tistem, ko je Rusija sprožila vojaško agresijo na Ukrajino, je evropsko gospodarstvo v novo leto vstopilo v boljšem položaju, kot je bilo pričakovati glede na novembrsko gospodarsko napoved. Tako gospodarstvo celotne EU kot tudi evrskega območja se bosta izognila tehnični recesiji, ki je bila predvidena v zadnji napovedi.

Komisija za letos gospodarstvu EU napoveduje 0,8-odstotno rast bruto domačega proizvoda (BDP), za območje z evrom pa 0,9-odstotno. V jesenski napovedi je bila za obe območji predvidena 0,3-odstotna rast. Za prihodnje leto jo je ohranila pri 1,6 odstotka za EU ter pri 1,5 odstotka za območje evra.

Na izboljšanje napovedi je vplivalo več dejavnikov. Med drugim so ravni zalog plina nad povprečjem za to obdobje, veleprodajne cene plina pa so padle precej pod raven pred izbruhom vojne v Ukrajini. Trg dela EU medtem ostaja trden, raven brezposelnosti je konec lanskega leta znašala 6,1 odstotka, kar je zgodovinsko nizko. Se pa medtem gospodinjstva in podjetja še naprej soočajo z visokimi cenami energije, prav tako bodo še naprej vztrajali inflacijski pritiski, kar bo vplivalo na aktivnost podjetij in vlaganja.

Despite exceptional adverse shocks, the EU economy is set to avoid the technical recession that was anticipated for the turn of the year.

After peaking in 2022, inflation to ease over the forecast horizon. The decline was driven mainly by falling energy inflation.#ECForecast

— European Commission ???????? (@EU_Commission) February 13, 2023

Inflacija je sicer dosegla vrhunec in se je začela umirjati. Oktobra je v območju z evrom znašala rekordnih 10,6 odstotka, januarja pa 8,5 odstotka. Bruselj napoveduje zniževanje inflacije v evrskem območju z 8,4 odstotka leta 2022 na 5,6 odstotka letos in nato na 2,5 odstotka v letu 2024. V EU pa bo z lanskih 9,2 odstotka padla na 6,4 odstotka v letošnjem letu, v letu 2024 pa naj bi znašala 2,8 odstotka, napoveduje Evropska komisija.

Evropska komisija za Slovenijo zvišala napoved rasti

Evropska komisija je za Slovenijo zvišala napoved gospodarske rasti z 0,8 odstotka na odstotek, za prihodnje leto pa z 1,7 odstotka na dva odstotka. Glede inflacije pričakuje, da se bo letos umirila nekoliko bolj od pričakovanj iz lanske jeseni, in sicer naj bi dosegla 6,1 odstotka namesto prej pričakovanih 6,5 odstotka.

Je pa Evropska komisija v danes objavljeni zimski napovedi znižala pričakovanja za lansko gospodarsko rast Slovenije. Namesto za 6,2 odstotka, kar je napovedala novembra lani, naj bi se obseg bruto domačega proizvoda povečal za 5,1 odstotka. Slovenski statistični urad bo podatke o gospodarski rasti v letu 2022 razkril v torek.

Growth forecast for 2023 (%):

???????? 4.9
???????? 3.1
???????? 2.5
???????? 1.7
???????? 1.6
???????? 1.5
???????? 1.4
???????? 1.4
???????? 1.2
???????? 1.2
???????? 1.0
???????? 1.0
???????? 0.9
???????? 0.8
???????? 0.8
???????? 0.8
???????? 0.6
???????? 0.6
???????? 0.5
???????? 0.4
???????? 0.3
???????? 0.2
???????? 0.2
???????? 0.1
???????? 0.1
???????? 0.1
???????? 0.1
???????? -0.8

Winter #ECForecast ↓

— European Commission ???????? (@EU_Commission) February 13, 2023

Kot so zapisali v Bruslju, se je v prvih treh četrtletjih lani zasebna potrošnja močno povečala, rasle so tudi naložbe. Uvoz se je povečeval hitreje od izvoza. Nato pa se je gospodarstvo v tretjem lanskem četrtletju skrčilo. Podatki o gospodarskem razpoloženju kažejo, da bi se v zadnjem četrtletju ta trend lahko obrnil. Zaposlenost je medtem ostala robustna.

Pričakovanja za letos so pogojena z negotovostjo in zaostrovanjem finančnih pogojev. Medtem ko po zasebna potrošnja po napovedih letos skromna, bo zaposlenost ostala na visoki ravni, rast plač se bo nadaljevala. Rasle bodo naložbe, podpirale jih bodo zlasti javne naložbe. Rast izvoza se bo pospešila, a bo močan ostal tudi uvoz.

Inflacija je bila v zadnjem četrtletju leta 2022 nekoliko nižja kot v predhodnem četrtletju. Zniževal jo je padec cen energentov, poganjale pa so jo višje cene industrijskega blaga ter hrane in storitev. Inflacija naj bi tako v letu 2022 dosegla 9,3 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke več, kot je komisija napovedala v jesenski napovedi.

Za prihodnje leto je komisija napoved inflacije znižala na 6,1 odstotka, za leto 2024 pa pustila nespremenjeno pri 3,5 odstotka. Ob tem pa bo po njenih napovedih osnovna inflacija, ki ne upošteva cen energentov in hrane, ostala povišana zaradi splošne rasti cen in plač.

Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah. Danes objavljeno napoved bodo popoldne obravnavali finančni ministri evrskega območja, med njimi tudi slovenski minister Klemen Boštjančič.