Vrečarjeva, ki danes ni bila navzoča na razsodbi, je prejšnji teden na predobravnavnem naroku priznala krivdo. Tožilstvo je predlagalo pogojno kazen dveh let zapora s preizkusno dobo štirih let, zagovornik obdolžene Črt Šatej pa je predlagal sodišču, naj sledi predlogu tožilstva.

Ne glede na to, da se je več zagovornikom oškodovanih otrok zdela predlagana kazen prenizka, je sodišče sledilo predlogu tožilstva, saj po besedah sodnice Urške Zorko sodišče ne more izreči strožje sankcije od predlagane, če prizna na predobravnavnem naroku.

Odvetnici Sergeji Bogunič, ki je zastopala enega od oškodovanih otrok, se zdi prisojena kazen absolutno prenizka. Opozorila je, da če v Sloveniji kdo zagreši kaznivo dejanje prepovedanega prehoda meje, torej če čez mejo pripelje ilegalca, takoj dobi tri leta zaporne kazni, tudi če prizna krivdo, saj je to minimum. Kot je izpostavila, je težava v tožilstvu, ki je takšno kazen predlagalo.

Ob razglasitvi sodbe je Zorkova opisala kazniva dejanja na škodo desetih otrok, ki so bili pri Vrečarjevi v varstvu. Med drugim je Vrečarjeva vpila na otroke, jih žalila, jih nasilno hranila, enemu otroku je celo porinila v usta njegovo bruhanje, drugim ni dala dovolj hrane, kljub temu da so zanjo prosili. Za počitek jih je tesno povijala v rjuho, da se niso mogli premikati.

Nekaterim otrokom ni dovolila iti na stranišče, otroci so domov prihajali lačni, enega otroka je nekaj časa hranila le s kruhom ali makaroni, da ne bi odvajal. Drugega otroka je pustila zunaj na mrazu, oblečenega le v bodiju, enega otroka pa je poleti pustila na soncu, oblečenega v pulover. Do otrok je bila groba, omejevala jim je pijačo, da ne bi lulali.

Vse to je na otrocih pustilo posledice, med drugim so se ponoči zbujali v joku, niso želeli iti v vrtec, bili so razdraženi, agresivno so se igrali in se agresivno vedli. Večinoma je to izzvenelo, ko so začeli obiskovati drug vrtec. Nekateri otroci ob teh dogodkih niso bili stari niti eno leto in so bili tako po besedah Zorkove prepuščeni na milost in nemilost obtoženki.

Sodišče je Vrečarjevi naložilo plačilo sodnih stroškov, medtem ko je dva oškodovanca, ki sta vložila premoženjsko-pravni zahtevek, napotilo na pravdo. Vrečarjeva sicer ne opravlja več te dejavnosti, zato po pričakovanjih sodišča takega dejanja ne bo ponovila.

Boguničeva je v imenu svoje stranke tudi vložila premoženjsko-pravni zahtevek, a glede na to, da je Vrečarjeva pred začetkom sojenja odtujila svojo hišo, se verjetno za pravdo ne bodo odločili.

Ta primer je sicer sprožil spremembe zakona o vrtcih, tako da je prepovedano opravljanje predšolske vzgoje in varstva otrok tistim, ki niso vpisani v ustrezni register oz. razvid, in določa sankcije za kršitve.

Kengurujčki so imeli registrirano dejavnost varstva otrok, niso pa bili vpisani v razvid pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Vrečarjeva, ki bi morala le pripravljati hrano in opravljati druga hišna opravila gospodinje ter morebiti pomagati varuški, pa je opravljala dela varuške, čeprav za tako delo ni imela ustreznega strokovnega znanja in izobrazbe.