Poslanka je v pisni pobudi ministrici iz junija letos med drugim opozorila, da se v izogib nakupu vinjete ogromno voznikov preusmeri na lokalne in regionalne ceste skozi naselja. Ukinitev vinjet bi po njenem mnenju pomenila tudi ukrep v duhu osimskih sporazumov glede omogočanja avtocestnih povezav med Italijo in takratno Jugoslavijo z namenom spodbujanja čezmejnega pretoka in vsestranskega sodelovanja. Vinjetni sistem po navedbah poslanke odvrača turiste od potencialnega kratkoročnega obiska Pirana. Izpad finančnega priliva zaradi izvzema hitre ceste iz vinjetnega sistema bi bil manjši, kot bi bilo povečanje proračunskih prihodkov iz turizma in drugih multiplkativnih učinkov, je ocenila.

Ministrstvo je v odgovoru julija med drugim zapisalo, da se je z izvzetjem predora Markovec iz cestninskega sistema v največji možni meri upoštevalo potrebe lokalnega prebivalstva. Opozorilo je tudi, da je cestnina glavni vir sredstev, iz katerih Dars plačuje dolgoročna posojila, najeta za izgradnjo omrežja avtocest in hitrih cest, tudi hitrih cest H5 in H6, ter da bi izvzem obeh hitrih cest iz vinjetnega sistema cestninjenja spodbudil vrsto novih zahtev in pobud za uvedbo izjem tudi na preostalem cestninskem omrežju, utemeljenega razloga za neugoditev tovrstnim zahtevam pa ne bi bilo več.

Glede osimskih sporazumov je dejalo, da ni mogoče izpeljati nobene konkretne zahteve po ukinitvi oz. neuvedbi vinjet ali dokazati Sloveniji kršitev določb mednarodnega prava oz. osimskih sporazumov. O domnevno negativnih vplivih na turizem pa je navedlo, da gre za vnaprejšnje in nepreverjene ocene ter da so po oceni Darsa vplivi, če do njih res prihaja, minimalni v primerjavi s škodo, ki bi jo povzročila ukinitev vinjet.

Poslanka je avgusta v zahtevi za dopolnitev odgovora med drugim poudarila, da je treba uvesti ukrepe, ki lokalnemu prebivalstvu nudijo trajen odgovor na logistične težave, da bi bilo mogoče izpad prihodka Darsa kriti z drugih proračunskih postavk, na katerih da bo zaradi multiplikativnih učinkov turizma več sredstev, da bi strokovne službe na ministrstvu morale znati utemeljiti izjeme iz sistema cestinjenja in da bi omenjeno določilo osimskih sporazumov glede povezav morali razumeti v sodobnih okoliščinah.

Ministrstvo je v drugem odgovoru med drugim pojasnjevalo, da niso prometno obremenjene le obalne tranzitne poti proti Hrvaški, ampak tudi drugod, in da je treba uporabnike cestninskega sistema obravnavati enako, izpada cestnin ob morebitnem izvzetju te hitre ceste iz vinjetnega sistema pa da ni mogoče oceniti, saj je vinjeta pavšalen način plačevanja cestnine, ki uporabniku omogoča neomejeno vožnjo po celotnem omrežju.

Glede preusmerjanja tranzitnega prometa na lokalne ceste je ministrstvo navedlo, da si prizadeva za čimprejšnjo izgradnjo hitrih cest Koper-Dragonja in Jagodje-Lucija. Poleg tega bo zgrajena serminska vpadnica, po kateri bi promet lahko stekel v letu 2026, razširjenja bo predvidoma tudi bertoška vpadnica. Junija letos je bila končana prilagoditev krožišča na državni cesti Koper-Dragonja, kar naj bi tudi povečalo pretočnost prometa. Dodalo je, da lahko občine z ureditvijo na občinskih cestah pomembno vplivajo na odločitev tranzitnih potnikov glede uporabe teh cest, za zagotavljanje spoštovanja prometne signalizacije pa da bi bilo priporočljivo zagotoviti povečano prisotnost policije in občinskih redarjev.

Poslanka je v ponedeljek ministrici poslala novo zahtevo za dopolnitev odgovora, v kateri med drugim pravi, da zastoji na drugih odsekih niso posledica izogibanja plačila vinjete in da bi se moralo dati oceniti izpad prihodkov Darsa. Pozdravlja prizadevanja za razširitev cestnega omrežja, namenjenega tranzitnemu prometu, a opozarja, da bodo do izgradnje teh cest vsakodnevne preglavice lokalnega prebivalstva ostale neznosne, zato meni, da bi bil izvzem odseka hitre ceste iz enotnega vinjetnega sistema do takrat sprejemljiva rešitev.