Houston, imamo problem!, pod katerega se kot scenarista podpisujeta Žiga in Boštjan Virc, je sestavljen tako iz dokumentarnih, resničnih posnetkov kot fikcije, na kar že uvodoma opozori filozof Slavoj Žižek, ki se večkrat pojavi v filmu z razlagami o tem, da je tudi laž lahko resnična. To ponazori s primerom Božička oz. Dedka Mraza, v katerega ne verjame nihče - ne starši, ne otroci - a se vendar vsi pretvarjajo, da verjamemo. Starši bi radi ugodili otrokom, otroci pa staršem, pri čemer računajo še na darila.

Film prikazuje polpreteklo zgodovino skozi perspektivo teorije zarot. Dokumentarno-izmišljena zgodba je postavljena v čas po 2. svetovni vojni, ko je jugoslovanska obveščevalna služba predsedniku Titu odkrila domnevno izgubljene načrte Hermana Potočnika Noordunga za vesoljsko tehnologijo.

Tito se odloči izkoristiti priložnost in izda ukaz za začetek razvoja ambicioznega jugoslovanskega vesoljskega programa. Za tehnologijo, ki jo Jugoslavija pošlje v ZDA prek Maroka, prejme milijarde dolarjev. Ko Američani ugotovijo, da ne deluje, jih zajame bes. Tito jih poskuša omehčati z različnimi načini, med drugim naroči izdelavo modernih avtomobilov za ameriški trg. Tovarna, ki morda napačno razume navodila, izdela Yugo. Ta se v Ameriki izkaže za najslabši avto. Po tej "aferi" Tito pošlje v ZDA 26 inženirjev, ki naj bi sodelovali pri vesoljski tehnologiji.

Druga pripovedna linija je postavljena v sodobnost, ko se inženir Ivan iz ZDA vrne na otok Pag 50 let po tem, ko ga je vojaška varnostna služba poslala na delo v Naso. Skupaj s Francem, upokojenim generalom JLA, ki je bil zadolžen za tajnost jugoslovanskega vesoljskega programa, razkrivata kompleksno mrežo skrivnosti, laži, manipulacij in umazanih političnih iger. V filmu je predstavljeno njegovo prvo srečanje s hčerko, saj so pred odhodom v ZDA inscenirali njegovo smrt in pogreb. Tako je njegova noseča soproga mislila, da je umrl v prometni nesreči.

Film gledalca popelje tudi v nekdaj največji podzemni kompleks v Evropi, Objekt 505, nekdanjo strogo varovano bazo jugoslovanskega vojnega letalstva pri Bihaću, ki je jugoslovanska različica bolj znanega ameriškega poligona za testiranje tajne vojaške tehnologije, imenovanega Področje 51.

Po besedah režiserja Virca je bila osnovna ideja narediti zanimiv film in ne zgodovinskega leksikona. Obenem so želeli ustvarjalci podati tudi sodobno sporočilo, s katerim opozarjajo ljudi, da so premalo kritični do posredovanih vsebin. Film ponuja varno okolje, saj gledalcu jasno povedo, da gre za zmes realnega in fikcije, pri čemer pa želijo spodbuditi kritično razmišljanje. "Prav v ta namen smo tudi povabili Žižka, ki gledalce vabi prav k temu," je dejal Virc.

Kot zanimivost je Virc omenil, da so se ameriškim gledalcem na festivalu Tribeca najbolj neverjetne zdele stvari, ki so skoraj faktografija, denimo, da je imel Tito razkošno ladjo Galeb.

Zaenkrat si Virc ne želi razčlenjevanja in pojasnjevanja, kaj je res in kaj ne, gledalce vabi, da film jemljejo s tolikšno resnostjo kot zgodovinski roman, postavljen v širši družbeni kontekst, v katerem pa so zgodbe lahko resnične ali fiktivne.

Houston, imamo problem! je nastal v koprodukciji Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Češke in Katarja. Je tudi prvi film HBO Europe v regiji Adria.

Film je premiero doživel na Tribeca festivalu, ki velja za eno najpomembnejših platform za promocijo neodvisnega filma na svetu. Na festival je bil izbran med 6626 prijavljenimi filmi z vsega sveta.