Poslanci so drugo obravnavo predloga novele zakona opravili včeraj, ko je Maja Hostnik Kališek s finančnega ministrstva med njenimi poglavitnimi cilji izpostavila nadgradnjo pravnega okvira in nadzora nad prirejanjem iger na srečo, povečanje varstva potrošnikov in vpliv na boj proti goljufijam in pranju denarja.

V Sloveniji zdaj lahko prirejata klasične igre na srečo le dva prireditelja - to sta Loterija Slovenije in Športna loterija -, vlada pa zdaj predlaga, da bo prirediteljev lahko pet. "Povečana konkurenca bo predvidoma imela pozitiven doprinos tako z vidika javnih dajatev kot tudi z vidika varstva potrošnikov," je dejala državna sekretarka.

Opozicija: to pomeni manj denarja za Fundacijo za šport

Kot je pojasnila, lahko liberalizacija trga zagotovi višjo raven kakovosti ponudbe in preusmeri igralce od ilegalnih ponudnikov k tistim, ki imajo koncesijo in so pod nadzorom države. Podobnega mnenja je Marko Pogačnik (SDS): "Z uveljavitvijo tega zakona se bo kar nekaj slovenskih igralcev, ki zdaj igrajo v tujini, vrnilo v Slovenijo, zato se bodo prihodki od koncesijskih dajatev povečali."

V opoziciji menijo ravno obratno. Povečana ponudba bo vplivala na dvig denarnih skladov za dobitke in stavne kvote, kar bo posledično negativno vplivalo na osnovo za plačevanje davkov in koncesijske dajatve, so opozarjali. To pa pomeni manj denarja za Fundacijo za šport in sestrsko Fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, ki so jima koncesijske dajatve iz iger na srečo praktično edini vir prihodkov.

Odbor DZ za finance je januarja v zakonsko besedilo zapisal, da se bo morebiten izpad sredstev za obe fundaciji nadomestil iz državnega proračuna, kar pa so poslanci včeraj črtali. Namesto tega zdaj na predlog LMŠ, SD, SAB in NP v zakonskem besedilu piše, da je treba pri določitvi stopnje koncesijske dajatve med drugim upoštevati tudi vpliv na financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij.

Koncesije se bodo delile trikrat letno na javnem razpisu

Poslanci so o vloženih dopolnilih glasovali po tistem, ko predlog poslanske skupine SDS za prestavitev odločanja na eno prihodnjih sej ni dobil zadostne podpore. Vendar nato zadostne podpre ni dobil niti predlog vlade, naj se odločanje o sprejemu novele zakona v celoti opravi že na tej seji. Ali bodo predlagane spremembe uveljavljene, bo torej znano na marčni seji DZ.

Med pomembnejšimi spremembami zakona je sicer tudi vzpostavitev pravnega okvira, ki bo po navedbah vlade na bolj transparenten način omogočil dodelitev koncesij za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in za prirejanje posebnih iger na srečo. Po novem se bodo namreč koncesije dodeljevalo na podlagi javnega razpisa, ki ga bo finančno ministrstvo objavilo najmanj trikrat letno.

Ob tem bi se za stave, ki veljajo za specifično vrsto klasičnih iger na srečo, predpisali posebni pogoji za pridobitev koncesije in določili podrobnejši pogoji za njihovo prirejanje. Prireditelji bodo morali plačati vstopno dajatev v višini 500.000 evrov.

Pri koncesionarjih, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah, se bo odpravila večina omejitev, vezanih na lastništvo. Zdaj velja, da so lahko lastniki le država, lokalne skupnosti ter pravne osebe v 100-odstotni lasti države, gospodarske družbe pa le deloma in ob vrsti pogojev. Matjaž Nemec (SD) v tej določbi vidi pripravljanje terena, da bo vlada novogoriški Hit prodala že vnaprej znanemu ponudniku. Sindikati v Hitu še govorijo o možnosti stavke, je spomnil.

Siter: tega zakona nihče ne podpira

Opozoril je še na odpravo zahteve, da je za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo potrebna licenca. Gre za izobražen kader s posebnimi veščinami, znanji in senzibilnostjo, je dejal Nemec in vladi očital, da spodkopava delavske pravice.

"Tega predloga zakona nihče ne podpira," je povzel Primož Siter (Levica). Ne podpirajo ga sindikati zaposlenih v igralniški dejavnosti, prav tako ne lokalna skupnost in državni svet, kot tudi ne večina poslancev, je naštel. Po drugi strani je Pogačnik spomnil, da so se bruto prihodki od iger na srečo od leta 2008 zmanjšali za več kot 23 odstotkov, kar je posledica selitve igralcev iz Slovenije v tujino. Z novelo zakona se bo to področje uredilo boljše, je zagotovil.