Žleza ščitnica se pogosto skoraj neopazno poveča v prostornini, da kompenzira zmanjšano sposobnost proizvodnje hormonov T3 in T4, ki uravnavata številne pomembne funkcije v telesu: od presnove do rasti pri otrocih, od sinteze beljakovin do srčnega utripa, od gibljivosti črevesja do delovanja ledvic, od plodnosti do trofizma kože (trofizem so procesi negovalnih celic, ki so vključene v kontinuirano presnovo in zagotavljajo normalno delovanje organov in tkiv).

"Kadar ščitnica deluje slabo, so klasični simptomi utrujenost, šibkost, občutek mraza, šibkost v mišicah in sklepih, zaprtje, bledica in suhost kože, izguba las, obrvi, trepalnic, težave z vidom, dvojni vid, težave z vratom, občutek "cmoka" v grlu, težave pri požiranju, težave z dihanjem ..." pojasnjuje dr. Pasquale Di Leo, specialist za endokrinologijo in onkologijo.

Jod je bistvenega pomena za ščitnico

Da bi sintetizirala hormone, ščitnica potrebuje predvsem jod. Naše telo ga ne more samo proizvajati, temveč bi ga morali v telo vnašati vsak dan s prehrano. Jodirana sol je najboljši način za ohranjanje ščitnice v dobri formi. Ta sol ni draga in je enostavna za uporabo. En gram soli, obogatene z jodom, vsebuje 30 mikrogramov joda, kar je petina dnevne potrebe za odrasle (otroci potrebujejo 90 do 120 mikrogramov na dan, nosečnice pa 200 mikrogramov). A s soljo ne smete pretiravati, ker lahko prekomerno uživanje povzroči zadrževanje vode v telesu, obremenitev ledvic, zvišanje krvnega tlaka in poslabšanje zdravja srca in ožilja.

Svetovna zdravstvena organizacija pravi, da ne smete preseči odmerka 5 g soli na dan, kamor je vključena tudi sol, ki je naravno prisotna v živilih. Da ščitnici zagotovite potreben jod, se vam ni treba zanašati samo na sol. V prehrano lahko vključite tudi druga živila, kot so alge, ribe, mleko in jajca. Sadje in zelenjava pa vsebujejo minimalne količine joda.

Alge je treba uporabljati previdno, da ne spodbujate ščitnice preveč, kajti to lahko povzroči hipertiroidizem oziroma čezmerno delovanje ščitnice. Že nekaj gramov morskih alg po imenu nori in nekaj stotink grama morskih alg po imenu kombu zadostuje, da pokrijete dnevno potrebo po jodu. Zato je še vedno bolje, da se zanesete na druga omenjena živila in jih vsak dan v tednu vsaj enkrat vključite v kosilo in večerjo.

Potreben je tudi selen

Poleg joda v prehrani ne sme manjkati niti selena. Ščitnica namreč vsebuje (na gram tkiva) več selena kot kateri koli drug organ v telesu. To mikrohranilo služi za zaščito celic pred oksidativnim stresom. Pomanjkanje lahko povzroči poškodbe ščitnice in progresivno fibrozo oziroma brazgotinjenje žlez ter razvoj hipotiroidizma oziroma zmanjšanega delovanja žleze ščitnice.

Najboljši viri selena so brokoli, gobe, zelje, zelena, kumare, čebula, česen, redkev, pivski kvas, ribe, alge in drobovina. To hrano je najbolje uživati ​​surovo, da se ohrani njihova hranilna vsebnost, ali kuhano na pari, ker bo na ta način zmanjšana izguba koristnih hranil.

Sadje in zelenjava da, gorčično olje ne

Za zaščito ščitnice je treba zaloge vitaminov in drugih antioksidantov dopolniti z uživanjem sezonskega sadja in zelenjave ter pitjem 1 kozarca rdečega vina na dan. Priporočljivo je tudi uživanje oljčnega olja. Med živili, ki se jim je treba izogniti, zlasti v primeru hipotiroidizma, so tista, ki vsebujejo tiocianate (snovi, ki nastanejo tudi iz cigaretnega dima), ki vplivajo na absorpcijo joda.

Zato bodite previdni z gorčičnim oljem, različnimi vrstami zelja, gorčico, črno redkev, vodno krešo in redkvico. In tudi s hruškami, breskvami, jagodami, mandlji, pinjolami, sojo, sladkim krompirjem. Nenazadnje si je treba zapomniti, da toplota delno uničuje škodljive tiocianate, zato je bolje, da to hrano uživamo kuhano, kadar pa to ni mogoče, se ji raje izogibajte.