Iztok Škerlič

94. zasedanje biroja Barcelonske konvencije, ki bo potekalo v Izoli, bo pomagal izvesti tudi Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola (JZP Izola). Kakšna je vloga JZP Izola v pripravah in izvedbi tega pomembnega zasedanja?

23. zasedanje pogodbenic Konvencije o varstvu morskega okolja in obalnih območij Sredozemlja (Barcelonska konvencija) s protokoli bo decembra 2023 na slovenski obali. Še pred decembrskim srečanjem bo Slovenija gostila tudi 94. zasedanje biroja Barcelonske konvencije. Zaradi tematike konvencije, ki je namenjena varovanju regionalnega morja, mora zasedanje potekati v priobalnem delu. Slovenija je zato predlagala, da biro zaseda v Izoli. V partnerstvu s sekretariatom konvencije in Ministrstvom za naravne vire in prostor bo zasedanje v Izoli pomagal izvesti Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola (JZP Izola).

Kaj je Barcelonska konvencija? Zakaj je za Slovenijo pomembna?

Barcelonska konvencija o varovanju morja in obal Sredozemlja je rezultat Mediteranskega akcijskega programa, ki so ga zasnovali Združeni narodi za izboljšanje stanja okolja v Sredozemlju in drugih delih sveta. S sprejetjem Barcelonske konvencije je bil narejen velik korak k vzpostavitvi nove kulture sodelovanja v boju proti onesnaževanju in zmanjševanju neželenih okoljskih vplivov, ohranjanju biotske raznovrstnosti ter izboljšanju stanja podnebja. Gre za edini regionalni večstranski pravni okvir za varstvo sredozemskega morskega in obalnega okolja.

Zakaj Sredozemsko morje potrebuje posebno konvencijo, kot je Barcelonska konvencija?

Posebna konvencija za Sredozemsko morje izhaja iz potreb za zaščito tega področja. Sredozemsko morje doživlja obdobje "modre zlate mrzlice", ki je posledica kombinacije več dejavnikov: strategije "modre rasti" Evropske komisije, katere cilj je podpreti trajnostno rast pomorskih sektorjev, razvoja trgovine med Evropo in Azijo, ki ustvarja vse več mednarodnega pomorskega prometa, hiter razvoj izkoriščanja zalog nafte in plina na odprtem morju, in rastočega srednjega razreda, na katerem temelji svetovna rast turizma in s tem povečan obalni turizem ter rekreativna in turistična plovba. Barcelonska konvencija, ki ureja način sodelovanja držav pri varstvu Sredozemskega morja, mora naslavljati vse te pojave. Zato vsako drugo leto organizira zasedanje pogodbenic (COP - COntracting Party) in njenih protokolov.

Katere protokole vsebuje Barcelonska konvencija?

Protokoli Barcelonske konvencije določajo načine varovanje morja na različnih področjih. Gre za protokole o dampingu, o preprečevanju nesreč in izrednih dogodkih, o virih na kopnem, o posebej zavarovanih območjih in biološki raznovrstnosti, o odprtem morju, o nevarnih odpadkih in o celovitem upravljanju obalnega območja.

Kako aktivna je Slovenija pri prizadevanjih Barcelonske konvencije?

Slovenija je Barcelonsko konvencijo in Sredozemski akcijski načrt ratificirala leta 1993. Slovenija podpira vizijo modrega Sredozemlja: čisto, brez plastičnih odpadkov v morju, zagotavljanje zdravih ribjih fondov, inovativno in zmožno prispevati k trajnostnemu modremu gospodarstvu. To predstavlja okvir za okrepljeno sodelovanje za zdravo okolje in sredozemsko gospodarstvo ob hkratnem zmanjševanju podnebnih sprememb. Slovenija je na področju prostora in okolja v povezavi z upravljanjem obalnih in morskih virov primer dobre prakse s predstavitvijo rezultatov kot države s prvim prostorskim aktom - Pomorskim prostorskim planom Slovenije v EU (PPP Slovenija) in drugimi okoljskimi vsebinami kot so modri koridorji na morju, kar je slovenski doprinos k vsebini sklepa Sveta EU (Trajnostna modra ekonomija, maj 2021).

Barcelonska konferenca obravnava trajnostni razvoj Sredozemlja. To pa je tudi vsebina projekta INHERIT, katerega partner je JZP Izola. Kaj projekt vključuje?

Projekt INHERIT spodbuja zeleno rast v Sredozemlju. INHERIT- t.i. integriran oziroma strateški projekt Interreg MED programa, vključuje 15 partnerjev iz vseh desetih sredozemskih držav. Namen projekta je ohranjanje in vrednotenje naravne dediščine v obalnih in pomorskih turističnih destinacijah Sredozemlja. V okviru projekta se uporablja nov pristop varovanja naravne dediščine pred škodljivimi učinki intezivnega turizma, ki je prilagojen posebnostim Sredozemlja. INHERIT spodbuja trajnostni turizem, ki bi ublažil sezonskost in odpravil preseganje zmogljivosti destinacij, in sicer z oblikovanjem in izvajanjem pristopa zaščite od spodaj navzgor s samoregulacijo in spremljanjem lokalnih potreb v turizmu. S projektom INHERIT želimo med drugim razviti razvojna orodja za identifikacija trajnostnih turističnih dejavnosti v obalnih in pomorskih turističnih območjih Sredozemlja, opredeliti trajnostne strategije upravljanja območij, pridobiti najboljše prakse pa tudi oblikovati orodja za ocenjevanje turistične trajnosti s strani destinacij. Projekt sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj.

Poleg INHERIT izvajate tudi projekt "podporne točke za EUSAIR". Kakšen so vsebine tega projekta?

Ta projekt je zelo pomemben za izbor Izole kot kraja zasedanja biroja Barcelonske konvencije. V okviru sredstev projekta Podporne točke, ki se sofinancira iz programa Evropske unije Interreg ADRION, smo oblikovali 4 strateške projekte, ki jim morajo države EUSAIR območja slediti. En projekt zadeva Integrirano upravljanje morja in kopnega, drugi se nanaša na širitev morskih zavarovanih območij z namenom ohranjanja priobalnega ribištva, vsebuje tudi medržavni načrt za ukrepanje v primeru nesreč na morju in vzpostavitev zelenih koridorjev za velike zveri. Protokol o potrebi po integriranem upravljanju morja in kopnega izhaja prav iz Barcelonske konvencije. Ta protokol je povzela tudi Evropska strategija za Jadransko-Jonsko regijo in v okviru Stebra "kakovost okolja", ki ga mi kot Občina Izola oziroma JZP izola podpiramo in opravljamo naloge sekretariata za ta steber strategije tu iz Izole.

Zakaj je prav ta Protokol o integriranem upravljanju morja in kopnega za slovensko Istro še posebej pomemben?

Integrirano upravljanje morja in kopnega je zelo pomembno tudi za naš priobalni pas med Koprom in Izolo. Tako se je prav zaradi tega protokola ta pas ceste zaprl za promet. Na podlagi tega protokola je nastal tudi Primorski prostorski plan, ki omogoča občinam, da sodelujejo pri prostorskem planiranju na morju v priobalnem pasu. Pred tem je bilo morje izključna pravica države, kamor občina ni smela posegati ali načrtovati posegov, danes pa je to na podlagi tega protokola omogočeno. V kratkem bodo Občina Izola in Mestna občina Koper skupaj objavile javni arhitekturni natečaj za to območje. Nekaj podlag zanj je bilo tudi sofinanciranih iz projekta Podporne točke. To območje predstavlja del Pilotnega načrtovanja obale in morja v Tržaškem zalivu in bo vzor ostalim državam v regiji EUSAIR.

Ali ste sodelovali tudi pri opredelitvah glavnih nalog slovenskega predsedovanja Barcelonski konvenciji glede na ugotovitve projekta INHERIT?

Namen zasedanja je pregled izvajanja konvencije ter določitev programa in prednostnih nalog pogodbenic za obdobje 2024-2025. Ker bodo glavne naloge slovenskega predsedovanja Barcelonski konferenci povezane z zavarovanimi območji na morju, celostnim upravljanjem obalnega območja in pomorskim prostorskim načrtovanjem, posodobitvami načrtov ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih ter prilagajanjem podnebnim spremembam, se vsebinsko navezujejo na projekt INHERIT.

Kje je bilo prejšnje zasedanje in kakšni so bili rezultati?

22. zasedanje pogodbenic Barcelonske konvencije je decembra 2021 gostila turška Antalya. Najpomembnejši dosežek je bila razglasitev celotnega Sredozemlja za območje nadzora nad emisijami žveplovih oksidov. Sprejeti so bili tudi srednjeročna strategija okoljskega programa Združenih narodov, akcijski načrt za Sredozemlje 2022-2027 in strateški akcijski program za ohranjanje biotske raznovrstnosti po letu 2020 ter razglasitev novih zavarovanih območij na morju. Slovenija je v okviru EU Strategije za jadransko jonsko makroregijo (EUSAIR) oblikovala predlog za razglasitev mednarodnega morskega zavarovanega območja v Jadranu.