Janko Sever, predsednik sveta Ljudske pobude za dvotirno progo Divača-Koper

Kot dodaja Sever, pa imamo kljub vsemu "srečo v nesreči, da se je to zgodilo v predoru. To je luknjast kraški teren, kjer je tekočino nemogoče zaustaviti. Kakšne bodo količine kerozina, ki bo zašel v vodo, je vprašanje, bomo videli. A predstavljajte si, da se takšna kompozicija zvrne nekje nad kraško vasjo. Si lahko predstavljate, kakšno onesnaženje je to?"

Kerozin je vnetljiv ogljikovodik, ki se uvršča med nevarne pripravke in ob zaužitju lahko povzroči poškodbo pljuč. Daljše oziroma ponavljajoče se izpostavljanje pa povzroči izsušitev in razpokano kožo. "Ko bi kerozin stekel po dolini, bi se verjetno vžgal. Sicer ga ne vžge iskra, mora biti plamen, ampak v takšni vročini, ko je razglašena velika požarna ogroženost, je to zelo verjetno. Dovolj je kakšen košček stekla odvržen v naravi," razlaga Sever črni scenarij, ki pa je, kot pravi, povsem realen.

"Upajmo, da se kaj takega ne bo zgodilo. Če pa bi se, v desetih minutah zmanjka kisika, ker bi ogenj pobral vsega in prebivalci tamkajšnjih vasi ne bi dočakali drugega tira. Kraški rob je območje Nature 2000, z evropsko direktivo zaščiteno območje, kjer železniška proga sploh ne bi smela voziti. Ta primer je pokazal, da moramo nujno imeti načrt, kaj in kako ukrepati v primeru tovrstnih nesreč," še poudarja Sever.