"Možno je, da je bil novi koronavirus v Sloveniji prisoten že pred prvimi testi konec januarja," ocenjuje Mario Poljak z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (IMI). Po njegovih besedah bi lahko tudi v Sloveniji s testiranjem hranjenih vzorcev, ki so jih odvzeli ob testiranju za gripo, za nazaj dokazali okužbo s koronavirusom.

Gre za vzorce tistih, ki so bili hospitalizirani

Vzorce ima shranjene inštitut, in sicer za celotno lansko sezono. Ob tem je Poljak pojasnil, da gre za vzorce bolnikov, ki so tako bolni, da potrebujejo sprejem v bolnišnico. Ob taki analizi za nazaj bi se tako bilo treba vprašati o reprezentativnosti vzorca.

Mario Poljak, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo

"Pojav in razširjenost akutnih okužb dihal pozorno spremljamo, da zaznamo razširjenost, obseg in vrsto virusov, ki se pojavljajo med prebivalstvom," so ob tem pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). V Sloveniji že od leta 1999 dalje sezono gripe in drugih akutnih okužb dihal spremljajo in ocenjujejo na osnovi opazovanja vzorca populacije, ki zajame nekaj manj kot štiri odstotke prebivalstva.

Za odvzem brisa se odloči lečeči zdravnik

Iz približno 40 ambulant osnovnega zdravstvenega varstva tedensko prejmejo podatek o številu bolnikov, ki so se oglasili pri izbranem zdravniku z boleznijo, podobno gripi ali z drugo akutno okužbo dihal. Zdravniki se ob obravnavi bolnika lahko odločijo za odvzem brisov zgornjih dihal (nosu in žrela). "Laboratorij za javnozdravstveno virologijo NLZOH vzorce analizira in ugotavlja prisotnost virusov influence kot tudi drugih najbolj pogostih virusov. Tak način spremljanja se imenuje mrežno spremljanje gripe in akutnih okužb dihal, saj ne zajemamo podatkov iz celotne slovenske populacije, pač pa zgolj iz manjšega dela, kar za oceno poteka sezone povsem zadostuje. Seveda pa ne razpolagamo s celotnim številom obolelih, saj večina niti ne išče oz. potrebuje zdravniške pomoči," so razložili na NIJZ.

Bolj specifični so bili z odgovori na naša vprašanja v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), kjer so pojasnili, da za testiranje bolnikov na gripo in druge respiratorne viruse običajno odvzamejo bris žrela, bris nosu in/ali bris nosno-žrelnega predela. Občasno za dokazovanje drugih ne-mikrobioloških parametrov (CRP, levkocitopenija, ...) odvzamejo tudi kri.

"Preiskave krvi običajno potekajo v biokemijskih laboratorijih. To največkrat fizično niso isti laboratoriji kot mikrobiološki. Podatkov o odvzemih v omenjenih ustanovah nimamo in tudi ne če in koliko časa jih hranijo. Običajno biokemijski diagnostični laboratoriji krvi ne hranijo več kot en teden," so pojasnili na NLZOH.

DALEČ STRAN, NA POČITNICE: Daleč stran, kjer se začne življenje

Minevajo dnevi, tedni, meseci, ... Zimske plašče smo medtem zamenjali za kratke rokave, že en mesec se sprehajamo v natikačih. Na vrtu je iz sadik zrasla ogromna solata. Edini znani obraz zadnjega meseca je sosedov. Edina znana roka pa je cev hišnega sesalca. Želimo si skočiti v vodo in ležernih poletnih dni.

Kot so še povedali, je na arhivskih serumih testiranje možno. O tem, ali katera inštitucija kaj že dela ali ima to v načrtu, pa v nacionalnem laboratoriju nimajo informacij. "V NLZOH arhivske serume, ki so bili odvzeti v druge namene imamo, a načrti testiranja niso določeni. Treba je poudariti, da metode testiranja prisotnosti protiteles v krvi (serološka testiranja) še niso optimalno razvite, kakor tudi ne njihova interpretacija," opozarjajo in dodajajo, da bi začetek teh preiskav lahko bili nacionalna študija, ki jo izvaja Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in študija, ki jo izvaja NLZOH (genom novega koronavirusa iz mariborske regije).

Nacionalna raziskava o novem koronavirusu je sicer pokazala prisotnost protiteles pri 41 preiskovancih oz. 3,1 odstotka sodelujočih. Po besedah Poljaka je tako moč sklepati, da je do prejšnjega tedna tako v stik z virusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije oz. 66.000 oseb, s 95-odstotno gotovostjo je prekuženega od dveh do štirih odstotkov prebivalstva.

Stroka je do hitrih testov zaradi velike verjetnosti lažno pozitivnih rezultatov zadržana

Od ponedeljka pa so v mariborskem Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca za 20 evrov na voljo testi, s katerimi preverijo, ali so testiranci že preboleli koronavirusno bolezen 19. Stroka pa je do tovrstnih testov zadržana.

"Zdravstveni domovi sicer imajo svoje centralne laboratorije, vendar to niso mikrobiološki laboratoriji. Pomembno je, da mikrobiološke teste, kamor uvrščamo tudi serološke teste, izvajajo za to specializirani laboratoriji, saj ti lahko zagotovijo primerno kvaliteto testa in interpretacije rezultatov," pravijo v NLZOH, kjer dodajajo, da imajo serološki testi v trenutni situaciji vlogo predvsem v raziskavah.

"Pri testiranju posameznikov uporaba ni priporočljiva zaradi različnih razlogov. Med njimi je velika verjetnost lažno pozitivnih rezultatov, ki je bolj verjetna pri uporabi hitrih testov v razmerah nizke prekuženosti. Prav tako prisotnost protiteles lahko daje lažen občutek varnosti, kljub temu da še ni dokazov, da nas ta protititelesa ščitijo pred ponovno okužbo," so v zvezi s tem pojasnili na NLZOH.