Stranka Gibanje Svoboda je na nedavnih državnozborskih volitvah prepričljivo zmagala, podprlo jo je 34,5 odstotkov volivcev, kar je stranki prineslo 41 poslanskih sedežev v parlamentu. Najverjetnejši kandidat za mandatarja je tako predsednik stranke Robert Golob, ki si želi vlado sestaviti čim prej, da bo ta operativna še pred poletnimi počitnicami. Nova vlada se bo namreč po njegovem morala najprej osredotočiti na tri ukrepe: spremembo zakonodaje v sodelovanju s civilno družbo, pripravo na ponoven izbruh covida jeseni in energetsko draginjo.

V preteklem tednu je tako Golob že opravil neformalne pogovore s predsednico SD Tanjo Fajon in koordinatorjem Levice Luko Mescem.

Fajonova je sicer že takoj po volitvah izrazila željo, da pogovori o oblikovanju vladne koalicije stečejo čim prej, saj da Slovenija potrebuje stabilno in močno vlado. Na kolegiju predsednice je Fajonova že dobila mandat za koalicijska pogajanja, o tem pa bo v četrtek razpravljajo tudi predsedstvo SD.

Levica naj bi si želela celo tri ministrske položaje.

V Levici pa je medtem teden minil v znamenju negotovosti. Vodstvo stranke je namreč po državnozborskih volitvah, na katerih je stranko podprlo le 4,43 odstotka volivcev, svetu stranke ponudilo svoj odstop. Ta je po opravljeni razpravi na petkovem večernem glasovanju celotnemu izvršnemu odboru izrekel zaupnico in jim podelil mandat za pogajanja za vstop Levice v Golobovo vlado. Stranka bo torej prihodnji teden lahko formalno vstopila v koalicijska pogajanja za oblikovanje nove vlade, Mesec pa v torek, ko se bodo sestali potencialni koalicijski partnerji, pričakuje že konkretne korake na poti v novo vlado.

O sodelovanju z opozicijo, ki jo bosta, kot kaže, sestavljali SDS in NSi – v slednji so že nakazali pripravljenost za morebitno sodelovanje – Golob pojasnjuje, da obstajajo nekateri izzivi, ki jih bodo morali nasloviti v tem mandatu in bodo zahtevali ustavno večino, kar da avtomatično pomeni pogovarjanje z opozicijo. A tega še ne bo takoj. Kot poudarja, morajo najprej čez poletje izpeljati nujne ukrepe, nato pa se jeseni lahko začnejo pogovarjati o t. i. državotvornih projektih.

V NSi so pripravljeni na sodelovanje.

V torek pričakovati tudi že grob kadrovski razrez

V torek bodo torej stekla uradna koalicijska pogajanja, po nekaterih napovedih pa bi bil lahko že znan tudi grob kadrovski razrez. Med prioritetami Gibanja Svoboda je po Golobovih besedah postaviti jedro bodoče koalicije oziroma vlade, pri kadrovskem sestavljanju vlade pa si želi najprej doseči dogovor s SD in Levico. Nato pa so, kot zatrjuje, odprti za kadre civilne družbe in zunajparlamentarnih strank. Med slednjimi predvsem LMŠ in SAB, ki jima ni uspel preboj v parlament, a po kriteriju strokovnosti, in ne za politične kadre, poudarja Golob.

Še pred imenovanjem ministrov, pa se, kot kaže, obeta sprememba zakona o vladi. Golob je namreč že napovedal, da bodo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport "razbili" na dve ministrstvi, in sicer na ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost, inovacije in digitalizacijo. Hkrati pa načrtujejo združitev infrastrukturnega in okoljskega ministrstva v en resor. Slednji je ob zdravstvenem in finančnem ministrstvu med prioritetnimi področji Gibanja Svoboda.

Danijelu Bešiču Loredanu se nasmiha mesto ministra za zdravje.

Kdo so možni ministri?

O možnih ministrskih imenih Golob sicer pred uradnimi koalicijskimi pogajanji ne želi govoriti. Je pa v pogovoru za oddajo Tarča na TVS o ožji vladni ekipi dejal, da bodo poskušali predvsem sestaviti ministrsko ekipo, ki bo med seboj dobro sodelovala.

Medtem je v javnosti že zaokrožilo nekaj imen možnih ministrskih kandidatov. Mesto zdravstvenega ministra se nasmiha zdravniku Danijelu Bešiču Loredanu, kar je slednji potrdil že pred volitvami. Fajonova pa je potrdila, da je mesto zunanje ministrice eno izmed tistih, ki jo zagotovo zanima.

Med možnimi kandidati pa se na čelu notranjega ministrstva omenja tudi nekdanjo generalno direktorico policije Tatjano Bobnar. Na mestu finančnega ministrstva si Golob želi gospodarstvenika, ki bo imel posluh za javne finance, a svojega kandidata za zdaj še ne razkriva.

Tanja Fajon bi rada vodila zunanje ministrstvo.

Zagotavlja pa, da bo poskušal spremeniti način kadrovanja v javnih zavodih in državnih podjetjih. Prav tako pa napoveduje verjetne menjave v vodstvu policije in Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova), pa tudi na čelu vladnega urada za komuniciranje (Ukom) in nacionalnega inštituta za javno zdravje, kjer Golob vidi nekdanjega direktorja NIJZ Ivana Eržena.

Koliko resorjev bo dobila Levica, še ni jasno, po informacijah, ki krožijo neuradno, pa naj bi si obetala več kot enega, po eni od variant celo tri, s čimer bi bila odgovornost dela vlade bolj razpršena med koalicijske partnerje.

Po ustanovni seji DZ s predlogom za mandatarja na potezi Pahor

Postopki za oblikovanje nove vlade bodo sicer stekli po konstituiranju DZ. Predsednik države mora namreč najpozneje v 30 dneh po ustanovni seji – ta bo predvidoma 13. maja – po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin predložiti državnemu zboru kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade.

Predsednik Borut Pahor naj bi kandidata za mandatarja predlagal okoli 23. maja.

To bo predsednik republike Borut Pahor, kot je dejal po torkovem neformalnem srečanju z Golobom, storil okoli 23. maja. Najverjetnejši novi mandatar Robert Golob pa je Pahorju obljubil tudi 46 poslanskih podpisov pod predlog za mandatarja, s čimer bo Pahor dobil zagotovilo, da bodoči mandatar uživa dovolj veliko podporo.

DZ mora nato najpozneje 48 ur in najpozneje sedem dni po vložitvi predloga glasovati o kandidatu za mandatarja. Predsednika vlade voli DZ z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. Glede na zakonsko določene roke bodo morali poslanci o tem glasovati do 19. junija.

Novoizvoljeni predsednik vlade mora najpozneje v 15 dneh po izvolitvi DZ predlagati imenovanje ministrov. Šteje se, da je vlada nastopila funkcijo, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja.