KAJ KOFEIN DEJANSKO NAREDI Z MOŽGANI IN TELESOM? Vse je odvisno od tega, kdaj in koliko kave spijete

Trendi

Med tem, ko preveč kofeina lahko povzroči mnogo preglavic, kot je na primer nespečnost, nemir in pospešeno delovanje srca, ter tudi odvisnost in s tem povezane težave, je kava generalno gledano dobra za zdravje. Seveda to velja v primeru, da jo popijete ob pravem času in v ustreznih količinah. V pričujočem prispevku boste na podlagi strokovnih in znanstvenih ugotovitev dobili mnogo informacij o pozitivnih, pa tudi negativnih učinkih kofeina na delovanje možganov in telesa. Na ta način boste lahko v najboljši meri izkoristili uživanje kave. 

Kofein je psihotropna snov (to je učinkovina, ki neposredno in kemično vpliva na duševno stanje človeka), ki se v nekaterih živilih nahaja naravno, včasih pa so živila s kofeinom tudi obogatena. Še posebej visoke vsebnosti kofeina lahko najdemo v energijskih pijačah in različnih prehranskih dopolnilih.

Naravno se v zelo različnih količinah nahaja v semenih, listju in sadežih več kot 60 različnih vrst rastlin. Med najbolj znane vire uvrščamo kavovec, čajevec, kakavovec, guarano in kolo.

Kofein je glavno poživilo, ki ga najdete v kavi in deluje na kemični ravni ter vam daje energijo

Kofein vpliva na receptorje, na katere vpliva tudi adenozin v možganih in jih na nek način zasede. Zaradi tega postanete bolj budni in pozorni. Posledično adenozin začne ustvarjati nove receptorje za spanje in sčasoma za enak učinek budnosti potrebujete več kofeina.

To počne na način, da nadomešča biokemični adenozin oziroma tako imenovani hormon zaspanosti.

Preko dneva vaši možgani naravno pričnejo proizvajati adenozin. Ko se le tega proti večeru nabere veliko, postanete zaspani in zaspite. Zjutraj, ko se zbudite, je adenozina znova manj. 

Kofein ima veliko koristi za zdravje

Med drugim pospešuje metabolizem oziroma presnovo. Le ta se nanaša na sistem, ki ga telo uporablja za razgrajevanje snovi v organizmu, ki jih nato pretvori v energijo. Tako vključuje dihanje, prebavo, gradnjo mišične mase, zaloge maščobe, cirkulacijo krvi ...

Če imamo hitrejši metabolizem, lažje nadzorujemo svojo težo ,   saj tudi v mirovanju porabimo več energije. Poleg tega kofein povečuje telesne zmogljivosti in mišično moč .

Da boste največ profitirali od vašega dnevnega vnosa kofeina, pijte kavo med 10. uro in 12. uro ali med 14. uro in 17. uro!

Po podatkih Mednarodne organizacije za kavo (angleško International Coffee Organization, kratica ICO), se po svetu dnevno nalije približno 1,4 milijarde skodelic kave. To bi lahko pojasnilo, zakaj se vsako jutro tako močno zanašate na svojo najljubšo kavo ali zakaj se na poti v službo ustavite na bencinski črpalki, kjer vzamete kavo za s seboj, čeprav že skoraj zamujate na delo.

Kako pod vplivom kave s kofeinom delujejo vaši možgani?

Nekatere snovi posnemajo naravne nevrotransmiterje oziroma živčne prenašalce. Slednji so endogene kemikalije, ki prenašajo signale po nevronih (živčne celice ali ganglijske celice, ki so glavni gradniki živčevja) preko sinapse. Sporočanje med posameznimi živčnimi celicami namreč poteka prek stikov imenovanih sinapse. Sinapsa je stičišče med dvema živčnima celicama, ki ju ločuje majhen presledek. Kot omenjeno, lahko določene snovi s posnemanjem naravnih živčnih prenašalcev, zavzamejo svoje mesto v receptorjih. Morfij se na primer lahko veže na receptorje v možganih, namenjene vašim endorfinom (le ti so naravno protibolečinsko sredstvo znotraj vašega telesa oziroma naravna vrsta "morfija", ki ga proizvajajo vaši možgani).

Kofein nadomešča adenozin, sproži adrenalin ter vpliva na dopamin

Podobno kot se morfij veže na endorfinske receptorje, se kofein v kavi veže na adenozinske receptorje v možganih, kar preprečuje utrujenost.

Kofein tudi sproži izločanje hormona in živčnega prenašalca z imenom adrenalin, ki spada med tako imenovane stresne hormone, saj se naravno sprosti takrat, ko ste izpostavljeni stresu oziroma nevarnosti. Zaradi tega lahko recimo, ko srečate medveda, stran tečete hitreje, kot ste kdaj koli mislili, da ste zmožni. Adrenalin torej ob srečanju z medvedom vsekakor potrebujete, po drugi strani pa vas ovira, če vas čaka naloga, kjer morate dolgo časa delati mirno in zbrano. Adrenalin pomembno vpliva na številne funkcije v telesu, na primer zvišuje hitrost in jakost srčnega utripa in celotno srčno delovanje. Širi dihalne poti, ter tako izboljša dihanje in oži krvne žile v koži in prebavilih, ter poveča dotok krvi v mišičje in mu tako omogoča uspešno delovanje. Poleg tega viša koncentracijo glukoze. To pomeni, da zvišuje ravni krvnega sladkorja.

Hkrati kofein preprečuje, da bi se dopamin ponovno absorbiral v vaš sistem, kar dopaminu omogoča, da se dlje časa zadržuje v možganih. Zaradi tega boste dlje časa čutili njegove pozitivne učinke. Dopamin je nevrotransmiter, ki poživljajoče vpliva na srce, krvni obtok in presnovo. Mobilizira lahko energijske vire telesa, kar pomeni, da povzroči, da ste dejavni, živahni in dobre volje. Obenem spodbuja mišljenje. Če ga je veliko, lahko vodi tudi v prekomerno domišljijo, ki se kaže v kratkotrajnih dnevnih sanjarijah. Preveliko pomanjkanje lahko povzroča nemotiviranost, brezvoljnost in tudi čustveno praznino.

Zadrževanje dopamina v možganih pogosto povzroči, da možgani hrepenijo po ponovnem zaužitju kofeina. Čeprav sam dopamin sam po sebi ni zasvojljiv, ima veliko vlogo pri mnogih odvisnostih, med katere spada tudi odvisnost od kave oziroma kofeina.

Bolezen odvisnosti opredeljujemo kot neprilagojeno obnašanje, povezano z uporabo dovoljenih (kava, tobak …) ali nedovoljenih (konoplja, kokain …) snovi, ki pripelje do znatnih ponavljajočih se duševnih in telesnih težav.

Nekaj kriterijev, po katerih lahko ocenjujete bolezen odvisnosti:

- želja po določeni substanci, ki preide v potrebo po vedno večjih količinah te snovi z namenom dosega želenega učinka;

- vztrajanje pri substanci, kljub očitnemu slabšanju zdravja,

- neuspešno prizadevanje po prenehanju s substanco,

- pojav tipičnih znakov abstinenčne krize, ki se pojavijo ob prenehanju s substanco in se na zunaj lahko na primer kažejo kot vročina, potenje, krči po telesu …

Več kave pomeni več adenozinskih receptorjev, kar pomeni večjo željo oziroma potrebo po kavi

Možgani so kompleksen in zapleten sistem. Več kave kot popijete, več adenozinskih receptorjev se tvori. To pomeni, da morate postopoma popiti vedno več kave, da boste dosegli takšen učinek budnosti kot takrat, ko ste s pitjem kave šele začeli. Z drugimi besedami, za želen učinek budnosti, potrebujete vedno več kofeina.

V šestih urah se izloči približno polovica kofeina, ki ste ga zaužili

Raziskave kažejo, da v prvih 10 minutah kofein vstopi v krvni obtok, kar povzroči zvišanje krvnega tlaka in srčnega utripa.

V 20 minutah po zaužitju se kofein veže na adenozinske receptorje in nevtralizira utrujenost. Raven dopamina se zviša, kar med drugim povzroči, da ste bolj osredotočeni.

V 30 minutah nadledvične žleze preklopijo v visoko prestavo in začnejo proizvajati več hormonov. V tem času lahko vaš vid zaradi razširitve zenic postane ostrejši.

V 40 minutah začne vaše telo proizvajati več serotonina, ki izboljša delovanje nevronov v hrbtenjači. To vodi do boljše koordinacije in mišične moči.

Po 4 urah se poveča presnova. Posledično hitreje kurite energijo, kar lahko pripomore k bolj uspešnemu hujšanju.

V časovnem obdobju šestih ur je kava prešla skozi vaš sistem in verjetno boste začutili željo po uriniranju. V tem času se izloči približno polovica kofeina, ki ste ga zaužili.

Kako najbolje izkoristiti pitje kave v svoj prid?

Pri vsem, kar vsebuje kofein, je zmernost ključnega pomena. Če ga zaužijete preveč, lahko povzroči tesnobo, razbijanje srca in težave s spanjem.

Po navedbah Consumer Reports je zaužitje do 400 miligramov kofeina na dan (kar ustreza dvem do štirim skodelicam po približno 237 mililitrov kave) lahko del zdravega načina prehranjevanja. Vse, kar je več kot 600 miligramov na dan, je preveč.

Kljub temu, kar so vam morda povedali, je dnevni vnos kofeina iz večih razlogov lahko koristen za vas. Kava ne samo, da lahko izboljša vašo raven energije, temveč lahko povzroči, da vaši možgani delujejo na optimalni ravni, zaradi česar ste takorečeno pametnejši.

Zakaj je pitje kave koristno?

Pospeševanje metabolizma

Hitrost metabolizma ima izjemno pomemben vpliv na stanje našega telesa. Zelo veliko ljudi ima težave s prepočasnim metabolizmom, zaradi česar izredno težko shujšajo.

Izboljšanje telesne zmogljivosti

Znano je, da redna, zadostna in primerna telesna dejavnost ter aktiven življenjski slog pripomoreta k varovanju, ohranjanju in krepitvi zdravja. S pomočjo pitja kave boste imeli več energije, kar pomeni, da se boste lahko hkrati več gibali in manj utrudili.

Pomoč pri vnosu hranil (vitamini B2, B3, B5, mangan in kalij so prisotni v kavi)

Vitamin B je sestavljen iz več vitaminov, zato ga pogosto imenujemo B-kompleks.

Vitamin B2 oziroma riboflavin prispeva k sproščanju energije pri presnovi, k delovanju živčnega sistema in k ohranjanju zdrave kože. Ima vlogo pri ohranjanju normalnih rdečih krvničk, pri presnovi železa in ohranjanju vida.

Vitamin B3 oziroma niacin je eden izmed pomembnejših vitaminov B-kompleksa. Prispeva k sproščanju energije pri presnovi, k delovanju živčnega sistema, k normalnemu psihološkemu delovanju, k ohranjanju zdravih sluznic ter k ohranjanju zdrave kože. Prispeva tudi k zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Vitamin B5 oziroma pantotenska kislina ima vlogo pri presnovi in sintezi steroidnih hormonov (na primer spolni hormoni) vitamina D oziroma vitamina sonca in nekaterih prenašalcev živčnih impulzov. Prispeva tudi k sproščanju energije pri presnovi, ter k boljšim umskim zmogljivostim in zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti.

Mangan uvrščamo med esencialna mikrohranila, kar pomeni, da je ustrezen vnos v telo potrebno zagotoviti s prehrano. Sodeluje pri presnovi maščob, ogljikovih hidratov in beljakovin, regeneraciji hrustanca in obrambi proti oksidacijskemu stresu. Slednji pomeni predvsem neravnovesje med proizvajanjem prostih radikalov in zmožnostjo telesa, da nevtralizira ali razstrupi njihove škodljive posledice z nevtralizacijo s pomočjo antioksidantov.

Kalij je element, ki je v telesu pomemben za vzdrževanje kislinskega, elektrolitskega in tekočinskega ravnotežja, pravilno delovanje celic ter celično signalizacijo.

Zmanjšanje tveganja za razvoj diabetesa tipa 2

Sladkorno bolezen tipa 2 so včasih imenovali odrasla ali od inzulina neodvisna sladkorna bolezen, pri kateri trebušna slinavka ne izdeluje dovolj inzulina, hkrati pa telo inzulina ne uporablja učinkovito. Ima jo približno od 90 do 95 odstotkov vseh, ki imajo sladkorno bolezen. 

Pomoč v boju proti simptomom depresije

Depresija je duševna motnja, ki prizadene človekovo razpoloženje, njegove misli, čustva, vedenje in telo in posledično vpliva na njegovo delovanje v krogu družine in izven. V primeru, da zbolite za depresijo, se v delu možganov, ki uravnava razpoloženje, poruši ravnovesje kemičnih prenašalcev, ki v možganih prenašajo sporočila med celicami.

Zagotavljanje antioksidantov

Kava naj bi k daljšemu življenju pripomogla s svojimi antioksidanti, ki dobro ščitijo organe vašega telesa. Kava namreč zviša koncentracijo antioksidantov v krvi in poveča njihovo aktivnost bolj, kot naj bi to uspelo kakavu ali čajem. Glavna antioksidanta, ki kavi to omogočata sta klorogenična in kafeična kislina. Ocenjeno je, da pivci kave užijejo tudi do 1 g klorogenične in 500 mg kafeične kisline dnevno in na ta način pokrijejo neverjetnih 70 odstotkov užitih antioksidantov dnevno.

Uživanje kofeina pri visokih koncentracijah kortizola zmanjšuje zdravstvene koristi

Kortizol, naravni stresni hormon, ima zelo izrazit cirkadiani ritem. To je lastnost procesov v živih organizmih, ki se ciklično spreminjajo v odvisnosti od dnevno-nočnega cikla pogojev v njihovem okolju, torej s periodo 24 ur. Glede na študijo iz leta 2009, objavljeno v Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism, prekinitev tega ritma lahko povzroči presnovne nepravilnosti, utrujenost in slabo kakovost življenja.

Uživanje kofeina, ko je raven kortizola najvišja, torej zjutraj, lahko privede do motenj v proizvodnji kortizola in do večje tolerance, kar lahko vpliva na vaš odziv na stres. Kofein v kavi namreč prične motiti proizvodnjo kortizola v telesu, zato se sčasoma prične proizvajati vse manj tega hormona. Počutite se zaspane, saj se telo zanaša na kofein namesto na kortizol. Pitje kave zgodaj zjutraj lahko privede tudi do tolerance telesa do kofeina. Kot bi jemali zdravilo v času, ko ga ne potrebujete. Posledično morate za enak učinek budnosti in osredotočenosti zaužiti več kofeina. Strokovnjaki priporočajo, da prvo jutranjo kavo spijete eno uro po vstajanju iz postelje, pred tem pa si privoščite obilen in zdrav zajtrk.

Kdaj je najboljši čas za pitje kave?

Glede na članek v reviji Time Magazine so najboljši časi za pitje kave ali zaužitje kofeina na kakšen drug način med 10. uro in 12. uro, nato pa med 14. in 17. uro.

Tako bodo vaši možgani kar najbolje izkoristili val kofeina, saj takrat ne bo nadomeščal nobenih drugih pomembnih funkcij, kot je na primer sproščanje kortizola.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija