Pravobranilec lahko presodi, da je slovenska tožba dopustna, delno dopustna ali nedopustna. Mnenje bo prebral generalni pravobranilec iz Poljske Maciej Szpunar, predvidoma v francoščini. Samo branje naj ne bi trajalo več kot pet minut, so pa mnenja v celoti običajno dolga od 30 do 50 strani.

Na podlagi mnenja sicer ne bo mogoče sklepati o sodbi. Po razpoložljivih statističnih podatkih namreč v zadevah, ki jih obravnava veliki senat in med katere sodi tudi slovenska tožba, sodba sledi mnenju pravobranilca v približno polovici primerov.

Pomembnejši je primer, manj verjetno je, da bo sodba sledila mnenju pravobranilca. Primer slovenske tožbe proti Hrvaški je zelo pomemben, ker gre za enega redkih primerov tožbe članice proti članici, ker gre za politično izjemno občutljiv primer ter ker je zadeva povezana z mednarodnim pravom in kot takšna za sodišče pomemben presedan, pojasnjujejo na sodišču.

Sodišče EU o dopustnosti in vsebini slovenske tožbe proti Hrvaški glede arbitraže odloča povsem ločeno, kar je zelo redko. Sodba se pričakuje v prvem četrtletju prihodnjega leta. Če sodišče ugotovi, da za primer ni pristojno, se postopek s tem konča. Če pa odloči, da je tožba dopustna ali delno dopustna, sledi obravnava o vsebini ter nato še drugo mnenje pravobranilca in druga sodba.

Slovenija Hrvaški v tožbi očita kršenje načel vladavine prave in lojalnega sodelovanja v EU ter kršenje uredbe o skupni ribiški politiki, schengenskih pravil in direktive glede pomorskega prostorskega načrtovanja. Na slovenski strani izpostavljajo, da pri tožbi ne gre za vprašanje meje, saj da je to rešeno z arbitražno razsodbo, ki je dokončna in pravnomočna.