Nadzor na meji

Ker Hrvaška 1. julija še ne bo postala članica schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah, bo policijski mejni nadzor ostal, kljub temu pa bo nekaj sprememb. Slovenija in Hrvaška sta namreč podpisali dogovor o ureditvi skupnih službenih mest za opravljanje mejne kontrole, tako da bo od 1. julija na 33 od 57 mejnih prehodov med državama omogočen hitrejši prestop državne meje z zgolj enim, vstopno-izstopnim preverjanjem.

Carina

Z vstopom Hrvaške v EU se bo območje carinske unije razširilo na ozemlje Hrvaške. S tem bo na mejah s Hrvaško ukinjena carinska kontrola. Ob prehodu meje potnikom ne bo treba več prijaviti gotovine, ne bo več nadzora nad prenosom hišnih živali, rastlin, živil in podobno. Bo pa carinski nadzor ostal na mednarodnih letališčih in v pristaniščih, mogoč pa bo tudi na cestah v notranjosti države.

Davki in trošarine

Med novostmi, ki bodo začele veljati 1. julija, je tudi ta, da potniki s prebivališčem v EU ob nakupu blaga na Hrvaškem ne bodo več upravičeni do vračila DDV, enaka ugodnost pa bo prenehala veljati tudi za Hrvate. Čeprav na meji med Slovenijo in Hrvaško ne bo več carinskega nadzora, pa ostaja skupina izdelkov, za katere še ostaja velik nadzor, in to so trošarinski izdelki. Mednje sodijo tobačni izdelki, alkohol ter goriva.

Bančno poslovanje

S 1. julijem bo Hrvaška postala tudi članica enotnega območja plačil, kar pomeni, da bodo banke za nakazila zaračunavale enako kot ostale banke v območju SEPA. Z vstopom v EU pa bo Hrvaška zaenkrat kot nacionalno valuto še vedno ohranila kuno.

Poslovanje podjetij

Pomembne spremembe bodo po 1. juliju veljale tudi za podjetja. Blago, ki bo v Slovenijo prispelo prek hrvaške meje, se bo na primer lahko ocarinilo že na Hrvaškem. Če bo podjetje želelo blago sprostiti v prost promet v Sloveniji, pa bo moralo ob vstopu v carinsko območje EU začeti tranzitni postopek. Podobno velja za izvoz. Glede trošarinskih izdelkov se bodo morala slovenska podjetja odločiti, na kakšen način bodo poslovala s hrvaškimi podjetji. Gibanje trošarinskih izdelkov lahko poteka v režimu odloga plačila trošarine ali kot gibanje trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo.

Registracija vozil

Po vstopu Hrvaške v EU za vožnjo v Sloveniji s prevoznimi sredstvi s hrvaško registracijo ne bo treba plačati nobenih carinskih dajatev. Tudi davkov ne bo treba plačati, ker se odobri oprostitev za največ šest mesecev, če ima posameznik običajno prebivališče v drugi državi članici in uporablja to prevozno sredstvo za zasebno rabo. Kadar pa bo oseba želela v Sloveniji registrirati vozilo, kupljeno oz. registrirano na Hrvaškem, bo še vedno morala plačati nekatere davke.

Mobilna telefonija

Gostovanje v hrvaškem mobilnem omrežju bo z vstopom Hrvaške v EU cenejše, saj bo bodo mobilni operaterji morali upoštevati najvišje tarife, ki jih določa EU. Minuta odhodnega klica bo lahko stala največ 24 centov, minuta prejetega klica pa bo lahko stala največ sedem centov. Najvišje cene za SMS sporočila se bodo znižale na največ osem centov.

Nepremičnine

Trgovanje z nepremičninami se na Hrvaškem s pridružitvijo uniji ne bo spremenilo. Leta 2009 je namreč Hrvaška svoj trg nepremičnin odprla za vse članice unije, vendar to velja le za gradbene parcele, hiše in stanovanja, medtem ko bo Hrvaška tudi po vstopu v EU zadržala prodajo kmetijskih zemljišč, gozdov, otokov, kulturne dediščine. Dan pred vstopom v EU sicer poteče rok za legalizacijo nepremičnin.

Trg dela

Hrvaški državljani se bodo v Sloveniji še dve leti po vstopu Hrvaške v EU zaposlovali pod enakimi pogoji, kot veljajo zdaj. To pomeni, da bodo za zaposlitev ali delo v Sloveniji državljani Hrvaške, razen v zakonsko določenih primerih, še naprej potrebovali delovno dovoljenje. Hrvaška pa bi po vstopu v EU lahko recipročno omejila dostop do trga dela tistim članicam, ki omejujejo dostop hrvaškim delavcem, ali pa tega popolnoma sprostila.

Zdravniška pomoč

Z vstopom Hrvaške v EU se bo obseg zdravstvenih pravic slovenskih turistov na Hrvaškem ali pa slovenskih državljanov, ki na Hrvaškem začasno bivajo, razširil. Doslej je za Slovence, ki so v času bivanja na Hrvaškem potrebovali zdravniško pomoč, veljal meddržavni sporazum o pravicah do zdravstvenih storitev, po katerem so bili upravičeni do nujnih zdravstvenih storitev. Poslej bo veljal evropski pravni red, po katerem bodo tujci iz držav EU v času bivanja na Hrvaškem imeli pravico do zdravstvene obravnave, kot jo na Hrvaškem nudijo za svoje državljane na podlagi obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zdravstvene storitve bodo lahko koristili na podlagi evropske kartice zdravstvenih storitev, kot je to veljajo tudi doslej, so za STA pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije.