Družbena omrežja lahko prinašajo pozitivne povezave, izobraževanje in navdih, vendar pa tudi tveganje za občutke osamljenosti, manjvrednosti in nezadovoljstva, zlasti pri mladostnikih, ki so bolj dovzetni za vplive vsebin o videzu in uspehu. Nagata in drugi strokovnjaki opozarjajo na raziskave, ki so pokazale, da pretirano ukvarjanje z objavami o lepoti ali primerjavami lahko prispeva k slabši samopodobi, motnjam hranjenja in simptomom depresije.

Pomembno je, da načrtujete uporabo družbenih omrežij z namenom. Namesto nepremišljenega brskanja si zastavite cilje, kaj želite videti, na primer inspiracijske objave, izobraževalne videje ali vsebine, ki vas nasmejijo. Tako se izognete pastem algoritmov, ki vas vodijo v spiralo vsebin, ki vam ne koristijo. Vse, kar spremljate dlje časa ali na kar se odzivate čustveno, vpliva na to, kakšne objave vam algoritem kasneje ponudi.

Prav tako je važno, da veste, česa ne želite spremljati. Če vas določene vsebine redno spravljajo v primerjave ali povzročajo tesnobo, je bolje, da se odločite, da se jim izogibate. To velja tudi za vsebine, ki promovirajo nerealne standarde lepote ali spodbujajo škodljive prehranjevalne in telesne navade.

Nazadnje, če opazite, da določeni profili ali strani povzročajo več stresa kot pozitivnih občutkov, jih prenehajte spremljati ali skrijte njihove objave. Družbena omrežja lahko postanejo varen prostor za vas, če se zavestno odločite, kakšne vsebine boste spremljali in kakšne boste raje preskočili.