V septembrski raziskavi Vox populi se je vrstni red vodilnih strank znova zamenjal. Če bi bile volitve to nedeljo, bi po rezultatih ankete zmagala stranka Gibanje Svoboda pred SDS, ki se je prejšnji mesec za las uvrstila na prvo mesto. Na tretje mesto bi se uvrstila NSi, ki ji je podpora z avgustovskih 6,8 odstotka narasla na 8,1 odstotka. Četrta bi bila SD, ki bi jo na volilnem lističu obkrožilo 6,7 odstotka volivcev (avgusta 6,6). Sledi Levica s petimi odstotki glasov (avgusta 4,9). Da ne vedo, katero stranko bi volili, je odgovorilo 29,7 odstotka vprašanih. 6,4 odstotka jih je odgovorilo, da ne bi volili nobene stranke, 1,1 odstotka pa, da bi volili druge stranke.

Delo vlade je kot uspešno ocenilo nekoliko manj anketirancev kot avgusta, in sicer 49,3 odstotka (avgusta 51,7). Da vlada dela neuspešno, ocenjuje 45,4 odstotka vprašanih (avgusta 44,9). Delež neopredeljenih pri tem vprašanju pa se je s 3,5 odstotka povečal na 5,3 odstotka.

Na vrhu lestvice priljubljenosti politikov kljub nekoliko slabši oceni kot avgusta ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar. Sledita ji poslanec SDS Anže Logar in predsednik vlade Robert Golob, prav tako oba z nekoliko slabšo oceno kot prejšnji mesec. Na četrtem mestu pa je novouvrščeni na lestvico, kočevski župan Vladimir Prebilič. Za njim so se uvrstili evropska poslanka Ljudmila Novak, gospodarski minister Matjaž Han, zunanja ministrica Tanja Fajon, ljubljanski župan Zoran Janković in obrambni minister Marjan Šarec, deseterico pa zaključuje predsednik NSi Matej Tonin.

V tokratno anketo so vključili tudi opredelitev anketirancev o prioritetah izbranih projektov vlade. 66,5 odstotka vprašanih se strinja, da popoplavna sanacija predstavlja prioriteto v delovanju vlade, kot so večkrat sporočili predstavniki vlade. 29,2 odstotka se jih s tem ne strinja, 4,3 odstotka jih je odgovorilo z ne vem.

Anketiranci so z ocenami od 1 do pet ocenjevali, kako pomembni se jim zdijo nekateri vladni projekti. Z najvišjo povprečno oceno so ocenili popoplavno sanacijo (4,62) in zdravstveno reformo (4,58). Sledijo zagotovitev varne preskrbe s hrano in krmo (4,33), zagotovitev stabilnih energetskih virov (4,31), zaustavitev rasti cen izdelkov in storitev (4,30) in reforma plač v javnem sektorju (3,27).

Nadpovprečno visoko oceno pomembnosti obnove po poplavah je anketa pokazala v regijah, ki so jih poplave najbolj razdejale - na Koroškem ta ocena znaša 4,81, na Savinjskem 4,73, v osrednji Sloveniji pa 4,71. Nadpovprečno visoke ocene o nujnosti zdravstvene reforme pa so se pojavile v Posavju (4,91), v obalno-kraški (4,81) in osrednjeslovenski regiji (4,73), še poroča časnik.

Agencija Ninamedia je telefonsko javnomnenjsko anketo za časnik Dnevnik izvedla med 11. in 13. septembrom na reprezentativnem vzorcu 700 oseb.