Benečani so že včeraj s strahom pričakovali, kaj bo prinesla noč. Zavedajo se namreč, da bodo posledice v zgodovinskem središču mesta, ki živi od 'stare slave' in svetovnega turizma, zelo hude. Še včeraj, ko je morje v 22 urah naraslo za 148 centimetrov in poplavilo 82 odstotkov mesta, so Benečani upali, da se bo gladina ustavila pri 170 centimetrih.

Visoka voda je poškodovala tudi baziliko svetega Marka. Ansa navaja informacije občinske policije, da je voda v baziliki segala 110 centimetrov visoko in med drugim zalila tamkajšnjo kripto. V baziliki so poškodovani zidovi, ogroženi so dragoceni mozaiki. Voda je vdrla tudi v znamenito beneško operno hišo La Fenice. Zaradi napake na električni napeljavi je ponoči zagorelo v enem od beneških muzejev, Museo di Ca'Pesaro. Iz Benetk poročajo tudi o gondolah in čolnih, ki jih je okoli polnoči močan veter s sunki do 100 kilometrov na uro pometal s privezov.

Dodatne težave je povzročal izredno močan veter, ki je v sunkih dosegel tudi 100 km/h. Včeraj sredi popoldneva se je prvič oglasila sirena za rdeči alarm, nato se je oglasila še štirikrat. Okoli 23.30 je bilo jasno, da bo plima dosegla skoraj 190 centimetrov. Italijanski mediji danes poročajo, da je zgodovinsko mesto praktično le korak od propada. Pod vodo je skoraj celotno mesto, vključno z znamenito baziliko sv. Marka, kjer so razmere zelo resne.

"Gre za popolno, apokaliptično uničenje, ne pretiravam. 80 odstotkov mesta je pod vodo. Škoda je nepredstavljiva in strah vzbujajoča," je danes dejal predsednik pokrajine Benečija Luca Zaia v pogovoru za eno od italijanskih televizij. Beneški župan Luigi Brugnaro ocenjuje, da je v mestu pod Unescovo zaščito nastalo za več sto milijonov evrov škode. "Benetke so na kolenih," je zapisal na družbenem omrežju Twitter. "Potrebujemo pomoč, da bomo prestali te težke dni, ki nas postavljajo pred hudo preizkušnjo," je še tvitnil. Kasneje je izrazil prepričanje, da gre za posledico podnebnih sprememb.

Italijanska vlada je že izrazila pripravljenost pomagati Benetkam. V mestu še danes pričakujejo premierja Giuseppeja Conteja, ki naj bi v Benetkah tudi prenočil. Predsednik države Sergio Mattarella pa je po telefonu poklical beneškega župana, ki ga je seznanil z razmerami. Župan je pozval vlado h dokončanju izgradnje zaščitnega jezu pred Benetkami, ki naj bi mesto obvaroval pred poplavami. Zaščitni jez, znan po kratici Mose, naj bi sestavljalo 78 pregrad, širokih 20 metrov in visokih 28 metrov, nameščene pa bodo na morsko dno.

Minulo noč sta v mestu ob laguni umrli dve osebi; med drugim je na beneškem otoku Pellestrina 87-letnik umrl zaradi udara elektrike, ko je skušal zagnati električne črpalke, da bi črpal vodo iz svojega zalitega stanovanja. Tudi drugo žrtev so našli mrtvo na njenem domu, po navedbah Anse pa je najverjetneje umrla naravne smrti. Po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA je v sicer živahnih Benetkah danes zelo mirno.

Obratuje le nekaj plovil za prevoz po mestu, na ulicah je videti le malo prebivalcev in turistov. Šole in vrtci v mestu so danes zaprti, ne obratujejo niti gostinski lokali, prodajalne spominkov in butiki na Markovem trgu in v njegovi okolici. V Benetkah imajo danes tudi precej težav pri oskrbi z elektriko in pri telekomunikacijskih povezavah. Mestne oblasti pozivajo turiste, naj ne prihajajo v mesto iz radovednosti, saj so Benetke zaradi ujme že preobremenjene. Po navedbah predsednika Benečije je opustošena tudi plaža v kraju Caorle blizu Benetk.

V Trstu in okoliških krajih je zaradi plimovanja morja voda zalila vse obalne predele in nekatere ceste. Pod vodo sta Trg Unita in območje Ponterossa. V Gradežu so zaradi visoke vode danes zaprte šole in tudi promet v mestu. Na družbenih omrežjih je mogoče videti nočne posnetke iz obmejnih Milj, kako odrasla ženska stoji sredi trga, gladina morja pa ji sega do pasu. Voda je zalila številne lokale v zgodovinskem središču kraja.

Območna civilna zaščita je za Trst in okolico razglasila tudi oranžno stopnjo ogroženosti. Je pa slabo vreme prizadelo tudi jug Italije. V zgodovinskem mestu Matera, ki je tudi prestolnica kulture 2019, so se antične uličice spremenile v deroče potoke, ki so za seboj pustili blato in ruševine. Na zahodni italijanski obali pa še ocenjujejo škodo, ki jo je povzročil močan jugo.