Zato je Javna agencija za varstvo konkurence (AVK) kot zagovornik javnega interesa vložila zahtevo za pravno varstvo javnega interesa oziroma zahtevek za revizijo, so zapisali na svoji spletni strani. Na Lekarniški zbornici Slovenije so za STA navedli, da je bil zahtevek naslovljen nanje in na Državno revizijsko komisijo, pri slednji pa pojasnjujejo, da takega zahtevka niso dobili. A na AVK danes za dodatna pojasnila o tem, na koga so naslovili zahtevek, niso bili dosegljivi.

AVK sicer v javno objavljenem zahtevku navaja, da je zahteva vložena v javnem interesu, saj bi "posledice naročnikovega ravnanja lahko vplivale na oškodovanje premoženja večje vrednosti in posledično tudi na nevarnost za življenje in zdravje ljudi".

Po mnenju AVK je razpisna dokumentacija sporna zlasti v delu, ki se nanaša na pogojevanje ponudbene cene z regulirano ceno zdravil, veljavno na dan poteka roka za oddajo ponudbe, ter na omejitev popustov pri merilih za predčasna plačila in ugodnosti za obseg dobav. Z vidika javnega interesa je sporen tudi način oblikovanja sklopov predmetnega javnega naročila, ocenjujejo.

Zakoni oziroma podzakonski predpisi ne prepovedujejo, da bi ponudniki v postopkih javnega naročanja tekmovali s ceno zdravil, ki so predmet izpostavljenega javnega naročila. Zato na AVK menijo, da lekarniška zbornica s pogojevanjem ponudbene cene po regulirani ceni zdravil ter z omejevanjem popustov neupravičeno omejuje podjetniško svobodo ponudnikov, ter tudi omejuje, da bi ponudniki primerno prilagodili obnašanje na trgu in oddajali ponudbe z dejanskimi tržnimi cenami ter si dejansko konkurirali.

"Naročnikovo ravnanje onemogoča velik prihranek javnofinančnih sredstev, namenjenih za zdravila," opozarjajo na AVK.

Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) menijo, da taki javni razpisi niso smiselni in "gre za očitno izogibanje temeljnemu namenu javnega naročanja". Kot so dejali za STA, pričakujejo, da so javni razpisi lekarn izvedeni tako, da bo javni interes na področju zdravstva v največji možni meri uveljavljen. "To pa med drugim pomeni, da se ponudb zlasti v delu cene in finančnih pogojev ne omejuje ter da se morebitni popusti prikažejo na ravni cene posameznega zdravila".

Prav transparentnost popustov in drugih finančnih ugodnosti je eden izmed izzivov pri nabavah zdravil v lekarnah, so navedli in izrazili pričakovanje za podobno transparentnost popustov, kot jih dosegajo bolnišnice pri nabavi bolnišničnih zdravil.

Sicer pa se ZZZS intenzivno pogaja za nižje cene zdravil ter širi nabor zdravil oziroma skupine zdravil, ki so vključene v sisteme terapevtskih skupin zdravil in v sistem medsebojno zamenljivih zdravil, kar vse prispeva k nižjim cenam zdravil. Tako javna zdravstvena blagajna dosega v povprečju za sedem odstotkov nižje cene od najvišje dovoljenih, ki jih določa javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke. Na podlagi pogajanj s farmacevtskimi družbami za povračila glede na obseg prometa pa je ZZZS letos prejel že več kot 19 milijonov evrov prihodkov (plačil farmacevtskih družb po t. i. pay back dogovoru).

Ob tem so na ZZZS opozorili, da vse te aktivnosti ZZZS ne odvezujejo lekarn, ki neposredno nabavljajo zdravila, da v okviru postopkov javnega naročanja preverijo dejanske cene na trgu in tudi dosežejo še nižje cene zdravil, kot so določene na ravni države. V "dobavni verigi" bi se torej morali vsi pogajati, tudi lekarne kot neposredni kupec, in ne zgolj ZZZS kot posredni kupec, so še dodali.

Sicer AVK tudi opozarja, da je ob presoji (ne)ustreznosti razpisne dokumentacije treba vzeti v obzir razmere na trgu prodaje zdravil za uporabo v humani medicini na debelo v Sloveniji. Ta trg je "močno skoncentriranem oligopolni trg; obstoj oligopolne strukture trga sam po sebi sicer ni problematičen, je pa problematično zmanjšanje konkurence med udeleženci oligopolne strukture".

Glede na navedeno bi po mnenju AVK moral biti naročnik pri oblikovanju razpisne dokumentacije, zlasti pri pogojih, merilih za izbiro in pri oblikovanju sklopov, izjemno pazljiv.

Po oceni AVK bi trenutni način oblikovanja sklopov utegnil krepiti oligopolne tržne strukture ter povečati tveganje nastanka nepravilnosti na trgu prodaje zdravil za uporabo v humani medicini na debelo v Sloveniji, kar bi se dolgoročno najverjetneje odrazilo na dvigu cen zdravil in posledično tudi na večji porabi sredstev zdravstvene blagajne.

Lekarniška zbornica Slovenije je julija letos na portalu javnih naročil objavila obvestilo o javnem naročilu za dobavo zdravil za potrebe javnih lekarniških zavodov za obdobje 48 mesecev. V postopku zastopajo 23 javnih lekarniških zavodov in Univerzitetni rehabilitacijski center Soča.

Predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub trdi, da je skupni javni razpis za zdravila oblikovan na način, da ne bi prišlo do pomanjkanja zdravil. Za STA je pojasnil, da so o razlogih za takšno oblikovanje razpisa obvestili ministrstvo za zdravje, ki da jih je razumelo. Odločitev Državne revizijske komisije bo zbornica spoštovala.