Pobuda italijanskih strank je odziv na objavo intervjuja, ki ga je pokojni Priebke po besedah svojega odvetnika Paola Giachinija zapustil kot "politični testament", poroča avstrijska tiskovna agencija APA. "S to pobudo se želimo odzvati na pretresljive izjave Priebkeja," je poudaril predsednik senatne komisije za pravosodje Francesco Nitto Palma.

V po smrti objavljenem intervjuju je Priebke zanikal, da obstajajo dokazi o plinskih celicah za uničenje Judov v nemških koncentracijskih taboriščih. Sam naj bi maja 1944 obiskal taborišče Mauthausen in tam ni bilo nobenih plinskih celic, je zatrdil Priebke. "Nemčiji je bilo treba pripisati določene zločine, da bi Nemce predstavili kot zla bitja," v intervjuju navaja nekdanji nacistični zločinec.

Vlada v Rimu je že leta 2007 predložila spremembo zakona, po katerem bi bila za tiste, ki zanikajo holokavst ali širijo ideje o superiornosti določenih ras, zagrožena kazen do treh let zapora. Za tiste, ki bi spodbujali k diskriminatornim dejanjem iz etničnih, nacionalističnih ali verskih razlogov ali zaradi spolne usmerjenosti, pa bi po tem predlogu grozila kazen do štirih let zapora. Zakon po padcu vlade Romana Prodija v začetku leta 2008 ni bil sprejet. Leta 2010 se je pojavila podobna pobuda, vendar na koncu ni prinesla nobenih rezultatov, še navaja APA.

Pokopali ga bodo v Rimu

Priebkeja naj bi po navedbah odvetnika Giachinija pokopali v torek v Rimu. Argentina je namreč sporočila, da ne bo sprejela njegovih posmrtnih ostankov. Pogrebni obred naj bi potekal v eni od cerkva v središču Rima, je danes sporočil Giachini, ki je izpostavil "pogum in zvestobo" svojega sedaj že pokojnega klienta. Kot je dejal, so ljudje pred hišo, kjer je prebival Priebke, položili cvetje, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je še pojasnil Giachini, je Priebke želel biti pokopan ob svoji soprogi v kraju Bariloche v Argentini, kamor je pobegnil po vojni in tam štirideset let mirno živel pod pravim imenom. Odkrili so ga leta 1994, potem ko je v pogovoru za neko ameriško televizijo priznal, da je sodeloval pri pokolu v Italiji.

Zaradi pokola je obsojen na dosmrtni zapor

Priebke je bil leta 1998 obsojen na dosmrtni zapor zaradi pokola v Ardeatinskih jamah blizu Rima, kjer je bilo leta 1944 ubitih 335 civilistov.

Argentina ga je leta 1995 izročila Italiji, kjer so mu sodili. Leta 1996 je bil najprej oproščen, nato pa ga je vojaško prizivno sodišče leta 1998 obsodilo na dosmrtno ječo.

Zaradi visoke starosti je kazen prestajal v hišnem zaporu v svojem stanovanju v Rimu. Na koncu naj bi bil že skoraj povsem gluh in je izgubil spomin. Za nacistične zločine se Priebke nikoli ni pokesal in jih obžaloval, zaradi česar je postal nekakšna ikona med neonacisti.