KDO BO NOVI PREDSEDNIK KPK? Postopek lahko zaplete sprejemanje novele zakona o preprečevanju korupcije

Slovenija

Predsednik republike Borut Pahor bi lahko novega predsednika KPK imenoval najpozneje 19. februarja, razen če postopka ne bo zapletlo sprejemanje novele zakona o preprečevanju korupcije. V uradu predsednika so zato pravosodno ministrstvo že pozvali, naj v noveli jasno določi, kaj se zgodi s postopkom, če bo novela sprejeta, preden bo zaključen.

Predsednik republike bo namreč danes v uradnem listu objavil javni razpis za novega predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), še pred tem pa so v njegovem uradu na novinarski konferenci predstavili podrobnosti.

Kot je povedala generalna sekretarka v uradu predsednika republike Nataša Kovač, bo treba kandidature za predsednika KPK oddati do 13. decembra do 16. ure. Nato se bo najpozneje do 20. decembra sestala izbirna komisija (Pahor je danes vse institucije, ki imenujejo svoje člane v komisijo, že pozval, naj to naredijo v 30 dneh) in preverila, ali kandidature izpolnjujejo zakonske pogoje.

Najpozneje do 20. januarja bo komisija predsedniku republike posredovala seznam kandidatov, za katere meni, da so primerni za predlagano funkcijo, ta pa mora nato 30 dneh imenovati novega predsednika KPK. Po navedbah Kovačeve, naj bi se to zgodilo do 19. februarja. Pri tem lahko Pahor imenuje samo kandidata s seznama, lahko pa se tudi odloči, da ne imenuje nikogar in postopek ponovi.

Še pred imenovanjem se bo novi predsednik KPK predstavil javnosti. "Predsednik republike namreč ocenjuje, da je to izjemno pomemben element zaupanja javnosti v postopke in hkrati preglednosti samih postopkov," pravi Kovačeva.

Pri določanju časovnice imenovanja novega predsednika KPK so v Pahorjevem uradu upoštevali, da celoten postopek traja okoli tri mesece, zato pričakujejo, da bo do imenovanja prišlo pravočasno. Če se to kljub temu ne bo zgodilo, bo po besedah vodje splošnega sektorja v uradu predsednika republike Nataše Brenk komisijo do imenovanja novega predsednika še naprej vodil Boris Štefanec.

Največ neznank za postopek sicer za zdaj predstavlja sprejemanje novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je v drugem branju v DZ. Predlog namreč ne določa, kaj se zgodi, če bi bila novela, ki nekoliko spreminja način imenovanja predsednika KPK, sprejeta tekom danes začetega postopka. V uradu predsednika republike so zato po besedah Kovačeve ministrstvo za pravosodje že zaprosili, naj v noveli jasno določijo, kaj se zgodi v tem primeru, za kar so po njenih besedah dobili odgovor, da bo za to poskrbljeno.

Po oceni Kovačeve sta sicer možnosti dve: "Lahko se z dopolnilom določi, da se zdajšnji postopek ustavi in se ga po sprejemu novele začne na novo, ali pa se postopek izpelje do konca po veljavnem zakonu." Sama sicer ocenjuje, da bi bil lahko danes začeti postopek končan še pred spremembo zakona.

Predlog novele sicer nekoliko spreminja postopek imenovanja funkcionarjev KPK, s čimer pa v kabinetu predsednika republike niso najbolj zadovoljni. "Predsednik republike vseskozi zagovarja stališče, da bi bilo glede na to, da javnost postopek razume tako, da je predsednik odgovoren za celoten postopek imenovanja, smiselno, da se mu ta odgovornost tudi omogoči in se mu prepusti vodenje postopka. Predlagana novela mu to še vedno omejuje," je dejala Kovačeva.

Senat komisije sicer trenutno poleg predsednika Štefaneca sestavljata še njegova namestnika Uroš Novak in Simon Savski. Prvi je bil imenovan marca lani, drugi pa julija letos, tako da bosta svoji funkciji ohranila tudi pod naslednjim predsednikom, če se seveda kdo od njiju ne bo potegoval za predsedniško mesto. Štefanec ob letošnji predstavitvi poročila komisije za lani o morebitni kandidaturi še ni bil odločen.

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
vseved |  16 .11. 2019 ob  23: 29
Žan Melkijad Mahnič