V okviru omenjenega projekta je 14. decembra lani v Slovenijo že prispelo 23 državljanov Sirije, štiri družine in posameznik.

Trajna preselitev je način zagotavljanja zakonitih poti v Evropo za osebe, ki potrebujejo zaščito. Slovenija bo za vsako preseljeno osebo prejela finančna sredstva iz evropskega sklada za azil, migracije in vključevanje, so še navedli na ministrstvu.

Slovenska vlada je 1. decembra 2022 sprejela sklep, s katerim je določila, da bo Slovenija iz Turčije sprejela 50 državljanov Sirije ali Afganistana, ki se jim lahko v Sloveniji prizna status begunca. Sledila je priprava izvedbenega načrta, v katerem so kot prednostne kategorije določili družine, matere samohranilke, samske ženske in do pet mladoletnikov brez spremstva, predvsem žrtve lanskega potresa v Turčiji leta 2023.

V projektu je Slovenija sodelovala z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce. Na podlagi njihove dokumentacije so predstavniki ministrstva, policije in Urada vlade za oskrbo in integracijo migrantov opravili pogovore z begunci v Turčiji o izpolnjevanju pogojev za priznanje statusa begunca v Sloveniji in integracijskih potrebah ter opravili varnostno preverjanje. Na tej podlagi so nato pripravili končni izbor 50 oseb, ki izpolnjujejo vse predpisane pogoje in jim bo ob prihodu v Slovenijo takoj priznan status begunca.

Kot so zapisali na ministrstvu, je Slovenija v preteklosti že sodelovala v projektu trajne preselitve, in sicer je bilo na podlagi sklepa vlade v letu 2016 v Slovenijo preseljenih 34 oseb iz Turčije, vsi so bili državljani Sirije.

Slovenija je v razpravah na ravni Evropske unije (EU) večkrat podprla prizadevanja Evropske komisije v zvezi s trajnimi preselitvami in premestitvami. Ukrepi, povezani s trajnimi preselitvami, so namreč eden od pomembnejših elementov migracijske politike EU. Države članice lahko uporabljajo trajne preselitve kot pomemben element solidarnosti za nudenje zaščite osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito, in tudi kot strateški instrument, s katerim upravljajo migracije. S tem pomagajo zmanjšati spodbude za tihotapljenje in trgovino z ljudmi oziroma omogočajo osebam, ki potrebujejo zaščito, zakonito možnost poti v EU, so še navedli na ministrstvu.