Akvaponika predstavlja zeleno tehnologijo, ki temelji na načelih krožnega gospodarstva in industrijske simbioze. Je kombinacija hkratne pridelave rastlin in gojenja rib z namenom zmanjšanja škodljivih vplivov kmetijsko-živilskega sektorja na okolje. V primerjavi s tradicionalnim kmetijstvom akvaponika omogoča pridelavo zelenjave brez prisotnosti tal, zmanjšuje uporabo vode ter omogoča recikliranje organskih odpadnih produktov iz ribogojništva.

Med prednosti akvaponike sodi tudi dejstvo, da uporaba gnojil ni potrebna, zmanjšana je tudi poraba energije in emisij toplogrednih plinov, stalna dostopnost hranil pa omogoča hitrejšo in gostejšo rast rastlin (na manjši površini lahko pridelamo več rastlin).

"Po domače povedano gre za pridelavo rastlin, v našem primeru solate in zelišč, s pomočjo rib. Iztrebki denimo krapa se s pomočjo biofiltra predelajo v hranilne snovi, ki jih rastline potrebujejo," je sistem akvaponike pojasnila vodja proizvodnje v KZ Agrarii Patricija Pirnat. V Agrarii v akvaponiki vidijo tudi enega izmed načinov za lokalno pridelavo rib.

Sistem se lahko postavi zunaj na prostem, v rastlinjaku ali v degradiranih območjih, kot so na primer zapuščene hale. Še posebej uporaben je na našem območju, saj imamo v Sloveniji premajhne pridelovalne površine.

Primer ribnika z akvaponiko na vrtu Purissime

Kot je še dodala Pirnatova, se je akvaponski sistem pokazal tudi kot dober terapevtski sistem. Veterinar Peter Maričić ga je že v lanskem letu postavil v zdravilišču na Debelem rtiču in domu upokojencev na Markovcu, o čemer smo poročali tudi na Regionalu.