KOZINOVA NAGRADA V ROKE PRIMORCU: Ambrož Čopi jo bo prejel za zaokroženi vokalni opus

Slovenija

Skladatelj Ambrož Čopi bo danes na Društvu slovenskih skladateljev prejel stanovsko Kozinovo nagrado. Prejel jo bo za zaokroženi vokalni opus, s katerim je obogatil slovensko vokalno zakladnico. Vokalna glasba tudi sicer zavzema največji del njegovega ustvarjanja. Nagrado mu bodo izročili opoldne na društvu.

Čopi je že v srednješolskih letih pokazal veliko zanimanje za zborovsko glasbo. Tej se je ob pedagoškem delu posvetil tako ustvarjalno kot poustvarjalno. Tudi v pedagoškem delovanju je številne generacije navdušil za zborovsko glasbo tako ob poučevanju na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana kot na Glasbeni gimnaziji v Kopru, kjer deluje še danes.

Ustvaril je številna dela, ki so jih poustvarili najboljši domači zbori, kot so Komorni zbor RTV Slovenija, APZ Tone Tomšič, APZ Maribor, APZ Univerze na Primorskem, Komorni zbor Ave, Carmina Slovenica, Komorni zbor Krog, Zbor Sv. Nikolaja, Čarnice, Slovenski oktet, DePZ Glasbene šole Koper, DePZ Škofijske klasične gimnazije, Mešani zbor KGBL in Zbor Slovenske filharmonije. Njegove skladbe so doživele izvedbe na številnih koncertih in festivalih v Sloveniji in tujini, od Evrope do ZDA, Japonske in Kitajske. Predstavljene so na petih avtorskih zgoščenkah.

Svoj zborovski stavek je kljub temu, da se je naslonil na tradicijo in iz nje izhaja, vedno znova bogatil s svojo lastno estetiko, s svojim občutenjem različnih dimenzij poezije. Čopi išče nove zvočne kombinacije, ki se v harmonskem smislu gibajo med tonalnostjo in modalnostjo - mestoma, zaradi zvočnih učinkov - pa se poslužuje tudi drugih izraznih možnosti. Kljub vsemu pa ostaja prvenstveno melodik, zato so njegova dela toliko izvajana in priljubljena med vsemi slovenskimi zbori, piše v utemeljitvi.

Napisal je tudi odmevna vokalno-instrumentalna dela, med katerimi so najpomembnejša Missa brevis, Magnificat, Missa pro pace, kantata Od sanj modro nebo in Tri maše v jazz stilu. Stalnica njegovega ustvarjanja so tudi priredbe slovenskih ljudskih pesmi. Pri obdelavi slovenskega ljudskega izročila je posegel na območje Bele Krajine, Koroške, Goriške, Rezije in Istre.

Čopi, rojen leta 1973, je diplomiral na oddelku za kompozicijo ljubljanske Akademije za glasbo v razredu profesorja Daneta Škerla in zaključil podiplomski študij pri Urošu Rojku. Leta 2016 je prejel nagrado Prešernovega sklada.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija