Gre za tretji mural v sklopu štiriletnega projekta, ki poteka med letoma 2022 in 2025. Lani je mural z naslovom Povej zgodbo ob vrtcu Mavrica v centru mesta ustvarila slikarka in ilustratorka Petra Preželj, prvega, z naslovom Artist at Work, je naredil slikar Leon Zuodar v bližini Hiše kulture v Pivki. Ta je projekt zasnovala, naslednje leto ga bo zaključila Iva Tratnik.

Šajn je poslikavo zasnoval v povezavi z lokacijo ob cesti in železniški postaji, saj prikazuje zamrznjen posnetek vsakodnevnega vrveža - ljudi, ki hitijo po opravkih, nakupih ali v službo, s potovalnimi torbami tečejo na vlak ali z nahrbtniki na ramenih iščejo prostor za avtoštop. Kar jim je skupno, je gibanje. Vsem se bolj ali manj mudi in niti eden med njimi ne miruje, je ob tem zapisala kustosinja projekta Mojca Grmek.

Glede na lokacijo stavbe, ki je dokaj dolga in leži ob glavni prometnici skozi mesto, a je kljub temu večina mimoidočih ne opazi, teme poslikave sploh ni bilo težko izbrati, je za STA povedal Šajn, ki živi na Pivškem. Vsi torej hitijo drugam, kar nenazadnje daje vedeti, da je Pivka prehodno mesto, vmesna točka, kjer se ne ustavljaš.

Gre za njegovo drugo javno poslikavo. Pred nekaj tedni je namreč v Kočevju naslikal prvo, sicer na manjšo stavbo, a v enakem slogu. Kot so zapisali v Hiši kulture, je figure ljudi naslikal v svojem "značilnem skopem slogu, skrajno stilizirane, celo tipizirane, brez obraznih potez, z enako pričesko in v enakih oblačilih".

Prikazane so zgolj z obrisno risbo v enotni temno rjavi barvi, ki jo je Šajn izbral zaradi tovornih vlakov, a na rahlo breskvinem odtenku fasade delujejo povsem črno. Figure poleg tega "delujejo kot silhuete, ki gredo prehitro mimo, da bi lahko opazili podrobnosti. Vse to napeljuje na misel, da se poslikava nanaša na Pivko kot mesto prehoda, prikazuje jo kot kraj, v katerem se nihče ne ustavi, torej v nekem smislu kot ne-kraj", je še zapisala Grmek.

S Poslikano Pivko želi Hiša kulture v Pivki prispevati k razvoju vizualne podobe mesta in promociji vizualne umetnosti sploh, saj je osrednji pomen stenskega slikarstva, da umetnost prinaša v javno sfero, s čimer umetniško delo pridobi najširše občinstvo, tudi tisto, ki nikoli ne vstopi v galerijo, hkrati pa lahko postane učinkovit medij družbene komunikacije.

Glede na to, da Pivka pred tem projektom ni imela nobene javne poslikave, Grmek meni, da je primeren za raziskavo, kakšne učinke ima lahko poslikava na prebivalce mesta, na odnose med njimi in na družbeno ozračje nasploh. "Zato galerija pojmuje projekt kot nekakšen laboratorij za raziskovanje odnosov med umetnostjo in družbo."