KRIZA NI VPLIVALA NA POVEČANJE SAMOMOROV, SE LAHKO POSLEDICE POKAŽEJO V BODOČE? Prepoznajte znake samomorilnosti in pomagajte

Koper

Ob večjih življenjskih dogodkih, kot so selitev, razpad družine ali partnerske zveze, izguba službe in finančne varnosti, smrt ljubljene osebe, bolezen … se povečujejo človeške stiske. Čeprav bi morda pričakovali, da bo koronakriza vplivala na povečanje števila samomorov, pa se je njihovo število realno zmanjšalo. Morda se bodo negativni vplivi pokazali v bodočnosti, zato je potrebna pazljivost, opozarja dr. Vita Poštuvan, vodja Slovenskega centra za raziskovanje samomora na Univerzi na Primorskem (UP) – Inštitut Andrej Marušič in predstavnica Slovenije pri Mednarodni zvezi za preprečevanje samomora (IASP). Če prepoznamo znake samomorilnosti, lahko pravilno pristopimo in pomagamo.

"Epidemija še traja in s tem so spremenjene okoliščine še vedno prisotne, zato je potrebna nadaljnja pazljivost, še posebej če se bo povečevala brezposelnost," opozarja Poštuvanova in dodaja, da je preprečevanje samomora naloga vseh, ne le strokovnjakov, zato naj nihče ne okleva, ko opazi osebo v stiski, da se pogovori z njo.

Večina ljudi v zadnji fazi samomorilnega procesa kaže nekatere opozorilne znake, ki sporočajo samomorilni namen. "Če opazimo, da se pri človeku nekaj dogaja, da se je spremenil, morda umaknil vase, je nejevoljen, razdražljiv, agresiven, pri mladostnikih se recimo pojavlja delikventno vedenje, iskreno in s sočutjem pristopimo do njega in se poskusimo pogovoriti z njim," svetuje Poštuvanova, ki se že vrsto let ukvarja s preučevanjem in preprečevanjem samomorilnega vedenja.

Dr. Vita Poštuvan

Po njenih besedah je ključno, da oseba, ki je v stiski, dobi občutek, da ni sama, temveč da je možna pomoč. Pri sumu na samomorilni namen je pomembno, da se ne bojimo vprašati po njem, neposredno ali posredno, in da se z odnosom ne zanika pomena posameznikove stiske.

"Če vprašate po samomorilnem namenu, imate možnost, da lahko osebi pravočasno pomagate. Nekateri zmotno menijo, da bomo z vprašanji o samomoru osebo spodbudili k razmišljanju o tem. To nikakor ne drži, saj nam bo nekdo, ki o samomoru ne razmišlja, preprosto odgovoril, da temu ni tako. Ljudje, ki razmišljajo o samomoru, pa skušajo svojo stisko navadno na nek način sporočiti okolici in poiskati pomoč," poudarjajo na spletni postaji Živ?Živ!, ki jo ureja Slovenski center za raziskovanje samomora na Inštitutu Andrej Marušič Univerze na Primorskem.

Na tem spletnem mestu so zbrana številna gradiva za preprečevanje in ozaveščanje o samomorilnem vedenju in krepitvi duševnega zdravja, med drugim vsebuje tudi smernice za odgovorno poročanje medijev o tej tematiki.

Letos so med drugim ponovno zagnali akcijo Prekolesarimo svet, ki bo trajala do 10. oktobra, ko je dan duševnega zdravja. "Akcija je namenjena temu, da vsi pokažemo pripravljenost ozavestiti to temo. Ker samomor velikokrat ne izbira. Mogoče se nam zdi včasih zelo oddaljen, v nekem življenjskem obdobju pa se lahko hitro zgodi, da srečamo, spoznamo, vemo za ljudi, ki so tako umrli ali bili v takšni stiski, da so poskušali narediti samomor," je povedala Poštuvanova.

V spomin na tiste, ki so umrli zaradi samomora, ter v podporo njihovim svojcem in drugim žalujočim, pozivajo k prižigu svečke, solidarnost pa se lahko izkaže tudi z nošenjem rumeno-oranžne pentlje.

Že res, da samomor ne izbira starostne generacije, bistvene pa so preventivne aktivnosti, predvsem za mlade. Študije so namreč pokazale, da je njihovo duševno zdravje slabše. "Niso pa vsi indikatorji tako zelo pesimistični. Izkazalo se je, da so bili mladostniki, ki so že prej bili v stiskah, v še slabšem položaju. Niso imeli dostopa do šolske svetovalne službe, prijateljev, učiteljev. Bolj so bili prepuščeni sami sebi in neugodnim okoliščinam doma," razlaga strokovnjakinja.

V bodoče bo izdanih kar nekaj publikacij, tako strokovnih kot za laično javnost, ki bodo na voljo in v pomoč ljudem, še napoveduje Poštuvanova.