Ob vladnem obisku osrednje regije je Kustečeva povedala, da verjame, da v teh časih stavka ni prava pot in pravi odgovor. Vsekakor pa ostajajo odprta vrata za delovni mizo in pa za pogovore, tudi sindikati bodo še v tem tednu dobili povabilo za tiste vsebine, ki neposredno ne zadevajo sistemskih vsebin plačnega sistema, ki so v pristojnosti Ekonomsko-socialnega sveta, je povedala. Ministrica stavko obžaluje.

"Iščemo rešitve in jih bomo, kot je tudi že bila vladna zaveza, dali na mizo ob primopredaji ob nastopu nove vlade in državnega zbora po volitvah," je dejala. Pozvala je, naj se za dobro šolajočih in njihovih družin problemi rešujejo za skupno mizo in skozi dialog.

V okrožnici, ki jo je ministrstvo prejšnji teden posredovalo predstojnikom vzgojno-izobraževanih zavodov, se ministrstvo sklicuje na prvi odstavek 7. člena zakona o stavki, ki določa, da mora biti v javnih službah tudi v času stavke zagotovljen minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja, ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov, ali delo drugih organizacij. "Način zagotavljanja minimuma delovnega procesa je odgovornost predstojnika posameznega zavoda in v ničemer ne posega v pravice stavkajočih delavcev," so navedli na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

V primeru, v katerem bi bilo zagotavljanje minimalnega delovnega procesa onemogočeno, pa Kustečeva poziva k razumevanju na obeh straneh. "Močno si želim, da ne bo stavka tista, ki bo zapirala vrata vrtcev, šol in fakultet v letu, ko smo naredili vse za to, da niti en dan nismo imeli zaprtih ne šol, vrtcev, fakultet navkljub zahtevnim epidemičnim razmeram," je poudarila Kustečeva.

Ali meni, da si zaposleni zaslužijo višje plače?

Na neposredno vprašanje, ali meni, da si zaposleni v vzgoji in izobraževanju zaslužijo višje plače, pa ministrica odgovarja, da se morajo najprej usesti za skupno mizo in pogledati, kakšna so sorazmerja z vidika poštenosti plač znotraj samega resorja, nato pa ta razmerja primerjati z zaposlenimi na drugih področjih javnega sektorja. Takrat bodo po njenih besedah imeli tudi realno sliko in ugotovili, kje so dejanske težave. Zanesljivo namreč vedo, da v resorju obstajajo posamezne anomalije, med slednjimi je Kustečeva izpostavila izgubo možnosti napredovanja ravnateljev in položaj pomočnic vzgojiteljev.

"Usedli se bomo, pogledali stanje, kje so kakšne vsebine, ki že imajo pojasnila, kje so takšne, ki potrebujejo nadaljnje korake, kakšne so možne rešitve in upam in želim si, da bomo prišli do skupne točke, ki jo bomo potem prenesli tudi v ravnaje prihajajoči vladi in DZ," je dejala Kustečeva. Kot je še pojasnila, bodo sindikati vabilo prejeli prihodnji teden, nato pa bodo nadaljevali pogovore.

Tako na ministrstvu kot Kustečeva sama pa sicer izpostavljajo, da so bili v zadnjih dveh letih pogoji in delovne zahteve za vse skupine zaposlenih v celotni družbi zaradi epidemije covida-19 drugačni. Poleg programskih ukrepov, ki so v obliki prilagoditev, usposabljanj in dodatne opreme olajševali delo zaposlenih in učencev, dijakov ter študentov v času epidemije, so sprejeli tudi številne ukrepe finančne pomoči zaposlenim.

Samo za dodatke za nevarnost in posebne obremenitve, za delo v rizičnih razmerah, dodatke za ravnatelje, direktorje, kritje nadomestil plač za čakanje na delo, za nadomeščanja, so v času epidemije po navedbah ministrstva namenili še dodatnih 70 milijonov evrov. Vrtci, osnovne šole in glasbene šole so v obdobju od oktobra 2020 do junija 2021 iz naslova izplačil dodatkov zaradi epidemije prejeli skupaj več kot 149 milijonov evrov.

"Na širši sistemski ravni so vsekakor že vrsto let tudi v vzgoji in izobraževanju neurejeni problemi plačnih nesorazmerij, ki jih je treba doreči in urediti v okviru Ekonomsko-socialnega sveta," so zapisali in dodali, da so se kljub temu v zadnjih letih plače v javnem sektorju, tudi v vzgoji in izobraževanju, povečale bolj kot v gospodarstvu. Povprečne plače v javnem sektorju so se v obdobju 2019-2021 povečale za 14,8 odstotka, medtem ko so v istem obdobju v zasebnem sektorju zrasle za 10,8 odstotka.

Po podatkih ministrstva za javno upravo je najvišja bruto plača v plačni skupini D v vzgoji in izobraževanju v novembru 2021 v bruto znesku znašala 11.454 evrov za visokošolskega učitelja, strokovnega delavca, v skupini predavatelji višjih strokovnih šol, srednješolski in osnovnošolski učitelji ter strokovni delavci 6303 evre ter v skupini vzgojitelji in ostali strokovni delavci v vrtcih 5708 evrov, so še navedli.