"Ugotovljeno je bilo, da je Martelova dvorana celo večja kot smo doslej mislili in govorili. Po teh zadnjih meritvah je Martelova dvorana velika 2,55 milijona kubičnih metrov (doslej ocenjeno 2,2 milijona kubičnih metrov); to pomeni, da je dolga 314 metrov, široka 143 metrov in visoka do 158 metrov," je na današnji novinarski konferenci povedala Rosana Cerkvenik iz Parka Škocjanske jame.

Novo izmerjena velikost že doslej velike Martelove dvorane pomeni, da je druga največja podzemna dvorana v Evropi in po sedaj znanih podatkih 11 največja podzemna dvorana na svetu.

Sicer pa bodo visok jubilej v Parku Škocjanske jame obeleževali vse leto z različnimi dogodki, predvsem predavanji. Tako bo tudi ta vikend, ko v petek pripravljajo strokovna predavanja o raziskovanju, turističnem obisku in laserskem skeniranju Škocjanskih jam.

Praznovanju se bo pridružila tudi Jamarska zveza Slovenije, ki letos obeležuje 130-letnico organiziranega jamarskega raziskovanja in 60-letnico ustanovitve Jamarske reševalne službe. V vseh teh letih je v edinstveni jamarski kataster na svetu vloženih več kot 13.000 načrtov in opisov slovenskih jam, med katerimi jih je 26 urejenih za turistični obisk.

Začetek uradnega turizma v Škocjanskih jamah povezujejo z letnico 1819, ko je bila odprta vpisna knjiga Liber Cavernae St. Canziani (Knjiga jam Sv. Kancijana). Najprej so jo hranili pri nekdanji gostilni Mahorčič, po letu 1880 pa pri gostilni Gombač v Matavunu, kjer so domačini prodajali vstopnice in vodili po jami. Vanjo so se vpisali številni pomembni gostje, med katerimi izpostavljajo le prvo vpisano, kronsko princeso nadvojvodinjo Štefanijo, ženo prestolonaslednika princa Rudolfa.

Prva turistična pot je bila speljana iz Betanje v Veliko dolino do nekdanje Hlevnjače, ki so jo kasneje preimenovali v Tominčevo jamo. Ta je bila poimenovana po okrajnem glavarju Mateju Tomincu, ki se je nad jamo tako navdušil, da je leta 1823 dal zgraditi omenjeno pot, zato ga priznavajo za pionirja turizma v Škocjanskih jamah.

Nadaljevanje zgodbe raziskovanja jam, izgradnje kompleksne jamske infrastrukture, obsežne raziskave in vpis na Unescov seznam svetovne dediščine so Škocjanske jame postavile na svetovni zemljevid veličastnih podzemnih naravnih pojavov z zgodbami iz področja speleologije, arheologije, zgodovine in botanike. Zavoljo tega in dobrega dela preteklih in zdajšnjih upravljavcev se obisk v jami postopno ves čas povečuje in v lanskem letu je dosegel številko 190.000, skupno pa naj bi Škocjanske jame obiskalo že okrog štiri milijone obiskovalcev.