Projekt priprave nominacije z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja je vodilo ministrstvo za kulturo. Kot so zapisali, nominacija dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze, kot tudi razširjenost veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. S svojo nepremično in premično dediščino je čebelarstvo močno vpeto v slovenski prostor, v sodobnem času ga zaznamuje tudi čebelarstvo v urbanem okolju, uspešno pa se usmerja tudi v apiterapijo in apiturizem.

Nominacija temelji na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo. Pri pripravi nominacije so sodelovali strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije.

Čebelarjenje je v Sloveniji način življenja številnih posameznikov, družin in skupnosti, ki s svojim znanjem, praksami in veščinami skrbijo za medonosne čebele. Čebelari se le z avtohtono podvrsto medonosne čebele - kranjsko čebelo. S čebelarstvom se ukvarja skoraj 11.000 čebelarjev. Družinska tradicija večinoma prehaja iz roda v rod, v okviru ožje in širše družine ter med različnimi generacijami. Čebelarji so organizirani v več kot 200 lokalnih čebelarskih društvih, šest regionalnih zvez in nacionalno združenje - Čebelarsko zvezo Slovenije.

Celotno skupnost zaznamuje ljubezen in spoštljiv odnos do čebel, večstoletna tradicija čebelarstva pa navdihuje tudi sodobne izraze in prakse. Znanje in veščine se prenašajo iz roda v rod, ob tem pa je čebela čebelarju učiteljica, prijateljica, simbol dobrega, pametnega, varčnega. Ob njej si širi duhovno obzorje, nenehno raziskuje in mu je navdih za umetniško izražanje. Vse to je pustilo bogato dediščino v izrazoslovju, strokovnem, literarnem in folklornem slovstvu, likovni umetnosti in arhitekturi.

Čebelarstvo je tudi pomemben del mednarodne promocije Slovenije, kamor sodi tudi svetovni dan čebel 20. maja in v katero se vključujejo tudi diplomatsko-konzularna predstavništva v tujini.

V formalnem postopku je nominacija prejela pozitivno oceno ocenjevalnega telesa, ki jo je v svojem poročilu označilo kot primer dobro pripravljene nominacije ter izpostavilo povezave med nesnovno dediščino in okoljsko trajnostjo. Nominacijo bo medvladni odbor obravnaval 30. novembra.

Večnacionalna nominacija tradicij rej lipicancev povezala osem držav

Ministrstvo za kulturo je vodilo tudi projekt priprave nominacije z naslovom Tradicije reje lipicancev za vpis na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Večnacionalna nominacija nesnovne dediščine, ki ponazarja skupno evropsko dediščino in jo postavlja v mednarodni kontekst, povezuje osem držav pogodbenic konvencije o varovanju nesnovne kulturne dediščine - Avstrijo, Bosno in Hercegovina, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Te so se povezale, da bi predstavile razpon kulturnih praks in družbenih pomenov, povezanih z rejo dobro znane pasme konj.

Priprava nominacije je povezala predstavnike državnih kobilarn in zasebnih rejcev, strokovnjake za nesnovno dediščino, kulturne strokovnjake in raziskovalce ter lokalne skupnosti. Projekt se je začel na pobudo državnih kobilarn, ki se posvečajo reji in vzreji lipicancev, od leta 2018 pa poteka v izključno kulturni domeni in po pravilih Unesca.

"Družba mora biti bolj trajnostna in odporna proti krizam. Pri tem ji znanje, veščine in izkušnje naših prednikov lahko zelo pomagajo." Špela Spanžel za Delo pred sprejetjem odločitve o vpisu tradicij reje lipicancev in čebelarstva na #UNESCO seznam.

????https://t.co/EbajRfC4DP pic.twitter.com/Snf4XyRv91

— Ministrstvo za kulturo (@mk_gov_si) November 26, 2022

Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.

Nominacijo je Slovenija kot vodilna partnerica v imenu sodelujočih držav oddala marca 2020, zaradi velikega števila večnacionalnih nominacij v evalvacijskem ciklusu 2020-2021, pa je morala oddajo ponoviti naslednje leto. Nominacija je prejela pozitivno oceno ocenjevalnega telesa, ki jo je v svojem poročilu označilo kot primer dobro pripravljene nominacije ter izpostavilo tesno sodelovanje držav predlagateljic v duhu medsebojnega razumevanja po konvenciji. Nominacijo bo medvladni odbor obravnaval 1. decembra.

Slovenija ima na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine doslej vpisane štiri enote: Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa. V postopku je babištvo kot del večnacionalne nominacije pod nemških vodstvom (odločitev 2023). Slovenija sodeluje še pri širitvi vpisa suhozidne gradnje.