Po statutu ljubljanske univerze rektorja za dobo štirih let volijo visokošolski učitelji, znanstveni delavci in visokošolski sodelavci, zaposleni na univerzi. Volilno pravico imajo tudi študenti, ki jim pripada ena petina glasov od skupnega števila glasov prej naštetih zaposlenih. Volitve potekajo istočasno na vseh članicah univerze.

Posamezni volilni upravičenci se javno večinoma ne opredeljujejo, se je pa študentski svet univerze konec maja odločil odreči podporo obema kandidatoma, ker da naj kandidata ne bi ponudila konkretnih odgovorov na zelo preproste probleme. A mnenje študentskega sveta ni zavezujoče za študente elektorje.

Svetlik: "Potrebna je večja vpetost univerze!"

Svetlik s fakultete za družbene vede, sicer tudi nekdanji minister za delo, je izrazil občutek, da ima dovolj podpore za to, da bo izvoljen za novega rektorja. Po njegovih besedah se pogovarja tako z zaposlenimi na univerzi, ki želijo biti vključeni v odločanje o univerzitetni skupnosti, s čimer se tudi sam strinja, pa tudi s strani posameznih skupin študentov je dobil "kar nekaj pobud", naj gre s kandidaturo naprej. Javno mu je podporo denimo izrekla skupina študentov z ekonomske fakultete. Svetlik poudarja, da je podpora študentov izjemno pomembna ne le za izvolitev rektorja, temveč tudi za uspešno delo kasneje.

Svetlik v programu poudarja prizadevanje za ustvarjanje ugodnega okolja za delovanje na treh področjih, to pa so podpora zaposlenim in študentom, internacionalizacija in povezovanje. Če bo izvoljen za rektorja, se bo Svetlik zavzemal za to, da bosta temeljni dejavnosti univerze - izobraževanje in raziskovanje - bolj vpeta v mednarodni in domači prostor, za kar je potrebna analiza bolonjskih študijskih programov. Za kakovostnejši študij pa bi se Svetlik pogovarjal s študenti.

Novega rektorja glede na slabo finančno situacijo čaka težko delo. Kljub temu oba kandidata verjameta, da lahko skupaj z zaposlenimi in študenti prebrodijo težave in naredijo nove korake v razvoju univerze.

Svetlik meni, da je treba na dolgi rok univerzo gledati kot enega najpomembnejših razvojnih akterjev v državi in upa, da bo kot taka prepoznana tudi s strani financerja. Hkrati upa, da se univerzi sredstva več ne bodo krčila, temveč po možnosti povečala v okviru sredstev, ki jih nujno potrebuje za izvedbo javno odobrenih študijskih programov, predvsem pa 5. letnika bolonjske prenove.

Duhovnik poudarja akademske vrednote

Duhovnik prihaja s fakultete za strojništvo, za rektorja pa je neuspešno kandidiral že pred štirimi leti. Za STA je dejal, da v sredo pričakuje razumno odločitev volilnih upravičencev. Kolikor se je pogovarjal z zaposlenimi in študenti, pa ga tisti, ki ga podpirajo, podpirajo predvsem zaradi zelo jasnih stališč in njegovega programa dela univerze.

Duhovnikov program sicer sloni na akademskih vrednotah, odličnosti v znanosti in umetniški ustvarjalnosti ter urejenem delovanju univerze kot celote. Duhovnik se bo, če bo izvoljen za rektorja, zavzemal za to, da bodo skupaj z vodstvi akademij in fakultet pripravili prenovo paradigme razvoja univerze z namenom, da bodo za sedanji čas poiskali odgovor na njeno vlogo in položaj.

Duhovnik v okviru trenutnih razmer v državi izpostavlja potrebo po pogovarjanju ter iskanju rešitev z vso resnostjo skupaj s pristojnim ministrstvom. Kot pravi, se zaveda, da denarja ni in da ne morejo zgolj zahtevati, a so po njegovih besedah posamezne članice univerze, predvsem tiste z zelo malo študenti, v precej težkem stanju. Solidarnost ne razume kot linearni ukrep zmanjševanja financiranja posameznih članic ampak kot iskanje novih možnosti in rešitev. Poudarja, da je univerza po zadnjih podatkih o kakovosti zdrsnila navzdol in zato je vztrajanje pri isti strategiji razvoja slabo za zaposlene kot tudi za kakovost univerzitetnega študija v Sloveniji.

Kot ugotavlja, so časi in izzivi razvoja univerze sedaj drugačni. Zato je po njegovem mnenju treba ustvariti pogoje za "odprto, dinamično in v lastni odgovornosti vitko univerzo". Pri vodenju univerze z več tisoč zaposlenimi v prihodnjih štirih letih Duhovnik med 14 nalogami izpostavlja zagotovitev avtonomije področij posameznih članic in zagotovitev financiranja za več let univerze kot celote in njenih članic.

Pejovnik: Pomembno je, da rektor povezuje

Kot je znano, se sedanjemu rektorju Stanislavu Pejovniku štiriletni mandat izteče septembra, znova pa ne bo kandidiral. Pejovnik je za STA izrazil prepričanje, da bo imel njegov naslednik vsaj še nekaj časa približno tako težke razmere, kot jih ima sam. "Računam, da bo znal univerzo obdržati skupaj, ker bi se utegnile v kakšni zelo težki situaciji pojavljati sredobežne težnje in zato je predvsem pomembno, da je rektor tisti, ki univerzo povezuje," je dodal.