Avtorji so preučili 42 dosedanjih raziskav prehranjevanja v družbi, ki so med drugim pokazale tudi, da debele ženske pojedo do 29 odstotkov več hrane, če se prehranjujejo v družbi bližnjih.

"Našli smo zelo močne dokaze, da ljudje pojedo več, če jedo s prijatelji ali družino, kot če jedo sami. Vendar tega družabnega učinka ni bilo opaziti v študijah, ki so preučevale prehranjevanje tistih, ki ljudi okoli sebe niso dobro poznali," je povedala vodja raziskave Helen Ruddock s šole za psihologijo na univerzi v Birminghamu.

"Ljudje skušajo narediti pozitiven vtis na tujce. Izbira majhnih porcij morda predstavlja način za to, tako da je morda zato družabni učinek pri prehranjevanju manj izražen v skupinah tujcev," je še navedla, so zapisali na spletni strani birminghamske univerze.

"Rezultati preteklih študij kažejo, da je to, kaj in koliko bomo pojedli, odvisno od tega, kakšen vtis o sebi želimo narediti. To je izraženo predvsem pri ženskah, ko jedo z moškim, na katerega želijo narediti vtis, in debelih ljudeh, ki se želijo izogniti sodbam okolice zaradi tega, ker preveč pojedo," je pojasnila Ruddockova.

Avtorji raziskave svoje ugotovitve povezujejo z navadami prednikov sodobnega človeka, ki so se preživljali z lovom in nabiralništvom. Ti so delili hrano, s čimer so se izognili obdobjem pomanjkanja. Ta preživetveni mehanizem bi lahko pri ljudeh obstajal še danes.

To bi lahko vodilo to tega, da ljudje v družbi pojedo več. Prehranjevanje s prijatelji namreč predstavlja večji užitek. Poleg tega družbene norme "dovoljujejo" prekomerno prehranjevanje v družbi, medtem ko ga "kaznujejo", če človek preveč poje, ko je sam. Zagotavljanje hrane je povezano tudi z odobravanjem med prijatelji oziroma v družini, kar krepi družbene vezi.