V Postojnski jami si bo božično zgodbo mogoče ogledati med 25. in 30. decembrom. Žive jaslice, ki se bodo razprostirale po pet kilometrov dolgi poti jame in ponujale 16 svetopisemskih prizorov, bodo na poldrugo uro dolgi predstavi z božičnimi pesmimi pospremili priznani slovenski vokalisti: Sara Briški Cirman - Raiven, Blaž Gantar, Urška Kastelic in Anea Mercedes.

Številne postavitve živih jaslic so bile v minulih dveh letih med epidemijo odpovedane in jih ponekod tudi letos ne bodo uprizarjali. Na Primorskem si jih bo med drugim mogoče ogledati na Štefanovo oziroma 26. decembra v Vipavskem Križu.

Na Obali Društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija Piran tradicionalno pripravlja razstavo Jaslice v piranskih cerkvah. Odprtje bo v nedeljo ob 16. uri v cerkvi sv. Jurija v Piranu. Na letošnji umetniški razstavi in akustični intervenciji "j.a.s.l.i.c.e.! 2022" sodelujejo slovenski umetniki z avstrijske Koroške Beatrix Bakondy, Verena Gotthardt, Mirko Malle, Nataša Sienčnik, Valentin Oman, Tanja Prušnik, Karl Vouk in Elias Hafner (glasba) pod kuratorstvom Tanje Prušnik.

Prav tako v nedeljo bodo odprli mednarodno razstavo jaslic na Sveti Gori nad Novo Gorico.

Prve žive jaslice je leta 1223 postavil Frančišek Asiški. V gozdu pri kraju Greccio v Umbriji je v votlino postavil jasli, k njim privezal vola in osla, nad njimi pa si je postavil oltar, kjer je imel polnočnico. Na Slovenskem so prve jaslice postavili leta 1644 v jezuitski cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Iz jezuitskih cerkva so se širile v druge cerkve in od tam v hiše plemičev, v 18. stoletju še v meščanske in na začetku 19. stoletja v kmečke domove.

Slovenske jaslice sodijo predvsem v tip alpskih jaslic, ki so k nam prišle s Tirolske. Drugi tip so kotne jaslice - ime izvira iz postavljanja v t.i. bogkov kot.